Luna in magija

Mar Luna res vpliva na ljudi? Naj njen morebitni vpliv upoštevamo pri svojem početju? Ali tisti, ki svoj vsakdan uravnava po njej, živi kaj bolje?

3. 9. 2008

Znanstveniki pravijo, da so take domneve nedokazljive, a kljub temu vanje verjame na milijone ljudi.

Mar vera res gore premika?

Po dnevu, ki sem ga preživela z Johanno Paungger, se mi zdi moje življenje kot kup zamujenih priložnosti. Včerajšnji ponedeljek, ko je rastoča Luna prečkala ozvezdje Device, bi bil na primer dober dan za obisk frizerja. Pred tem pa sem zamudila ugodne dni za nov poklicni začetek.

Vse to bi lahko vedela, če bi poslušala Johanno Paungger, ki zdaj sedi na balkonu svoje hiše v avstrijskem Klosterneuburgu. Za njo se raztezajo zadnji obronki Alp in vročina pritiska že več dni. Toda Johanne Paungger ni ohromila vročina, ampak Luna.

To mi mora razložiti. Izbira preproste besede, ki kljub vsemu zvenijo kot coprnija. Če stvari uredimo v pravem trenutku, mi pojasni, lahko to naredimo brez posebnega truda. Na tak dan, kot je danes – torek, rastoča Luna je medtem prešla Tehtnico – pa bi bilo bolje, če človek sploh ne bi vstal. Natančneje, če bi danes zalivala rože, bi dobile uši. “Neugodno je tudi pranje perila, likanje in čiščenje oken.” Johanna Paungger je dosledna. Zakaj bi si stvari oteževala, če gre tudi preprosteje?

Že desetletja predava o Luni in njenih vplivih na človekov vsakdan. Skupaj z možem Thomasom Poppom je napisala sedem knjig nasvetov. Gradnja in obnova, diete in obisk zdravnika, delo na vrtu in nega telesa ter gimnastika – za vse v življenju obstajajo pristopi, ki nam pomagajo do uspeha. Skrivajo se v pravih Luninih menah.

Da je ljudi, ki delijo njeno prepričanje, zelo veliko, dokazuje prodaja teh sedmih knjig. Zgolj na nemško govorečem področju so jih po podatkih založbe prodali že več kot deset milijonov, od tega 2,5 milijona prve knjige Vse ob pravem času. Prevedene so v 22 jezikov, med drugim tudi v madžarščino, grščino, ruščino, poljščino, japonščino, kitajščino in slovenščino.

Uspeh tega avstrijskega pisateljskega para daje slutiti, da Luna še ni izgubila svoje moči. Nasprotno, prav v 21. stoletju, ko poskušajo znanstveniki odvzeti čar še zadnjim skrivnostim življenja, se staro verovanje v moč Zemljinega satelita na novo prebuja. Že nekaj let so knjižne police na oddelkih z alternativno literaturo polne knjig o Luni. V trgovinah z zdravo prehrano najdemo pivo, kruh in izvirsko vodo, vse to varjeno, pečeno in polnjeno ob polni luni. In skoraj v vsakem velikem mestu najdemo zdravnike in frizerje, ki termine načrtujejo glede na njene mene.

V ZDA štiri petine psihologov in dve tretjini zdravnikov na urgencah verjame, da Luna neposredno vpliva na človekovo vedenje. Tudi nekateri borzni posredniki se pred nakupom ali prodajo delnic posvetujejo z Zemljinim satelitom. Glede na Lunine mene sejejo, žanjejo in sekajo les. S svojo skrivnostno močjo naj bi vplivala na plodnost in narekovala menstruacijo. Tudi pogostost prometnih nesreč in pretepov, samomorov in rojstev naj bi bila pod njenim vplivom, tako kot plima in oseka. Eni od njenih štirih men pripisujemo še posebno moč – ščipu oziroma polni luni, ob kateri je moril že Jack Razparač. Ob polni luni se razvname ljubezen, ob polni luni mesečniki plezajo po strehah.

Je vse to le praznoverje?

Življenje Johanne Paungger je Luna začela usmerjati že zgodaj. Bilo je v Walchseeju na avstrijskem Tirolskem, kjer je prijokala na svet leta 1953. Kravji zvonci in planine so spremljali njeno otroštvo. Ded jo je jemal s seboj, ko je nabiral zelišča, popravljal poti in sekal les. Vse v ritmu Lune, po starem običaju, katerega korenine v tej tirolski gorski vasici segajo v 17. stoletje.

Ko je bila Johanna stara 14 let, je ded umrl. Slabo leto zatem je odšla v München. Da bi tako “postala sodobnejši človek,” pove danes.

Tri, štiri leta je živela, ne da bi upoštevala Lunine mene. K zdravniku je šla tudi ob njenem približevanju ščipu, k frizerju, ko se ji je zazdelo, jedla je to in ono, ne da bi se ozirala na položaj nebesnega telesa. Nazadnje se je počutila tako bedno, da se je vrnila na deželo in svoj vsakdan zopet naravnala po Luni.

Če bi Johanna Paungger in Thomas Poppe poleg svojega lahko oblikovala tudi vsakdan ljudi okrog sebe, kaj bi se zgodilo? Na splošno bi ljudje ob dneh, kot je današnji, ko Luna raste, manj delali. Pri pojemajoči Luni pa bi delali 12 do 14 ur na dan. Pri glavobolu bi namesto po aspirinu segli po rmanovem čaju. Konzervansi bi v proizvodnji živil in kozmetičnih izdelkov postali popolnoma odveč, saj bi pri proizvodnji in shranjevanju upoštevali Lunine zakone. Lepi lasje, nežna koža in čvrsti nohti prav tako ne bi bili le pobožne želje, če bi se le ljudje negovali ob pravilnem času. In pari, ki imajo težave z zanositvijo, ne bi več iskali medicinske pomoči, ampak izkoristili tiste Lunine mene, ki obljubljajo plodnost.

Če bi le bilo vse tako preprosto!

Edgar Wunder (slo. čudež), ki so se mu zaradi priimka že neštetokrat posmehovali, je direktor tako imenovane družbe za anomalije v nemškem Heidelbergu. NLP-ji, duhovi, radiostezija: Wunderju je jasno, da moraš, če se kot znanstvenik ukvarjaš s tovrstnimi pojavi, vsaj načelno dopuščati možnost, da je vse to mogoče. Sicer bi se lahko poslovil od svojega dela. In tako Edgar Wunder pozna najrazličnejše teorije o tem, zakaj na človeka vpliva Luna. Ena od njih pravi, da naj bi Zemljin satelit spremenil zemeljsko magnetno polje in s tem tudi življenjske razmere vseh organizmov. Ali pa: ali ne bi moralo nebesno telo, ki lahko premika morja, tudi naše telo (ki ga v večini sestavlja voda) zibati v ritmu plimovanja?

V želji po nespornih dokazih je Wunder pregledal več kot 600 študij, v katerih so znanstveniki obravnavali možne povezave med stanjem Lune in človekovim doživljanjem oziroma vedenjem. Te so izvedli pri primerih napotitve pacientov v psihiatrične klinike, epileptičnih napadih, uživalcih drog, samomorilcih, nesrečah in klicih v sili na policijo in gasilske enote. Rezultat – vse raziskave so se končale negativno ali pa so bile metodološko sporne.

Časovni razpon raziskav je bil pogosto prekratek. Če na primer opazujemo število kriminalnih dejanj le skozi eno Lunino obdobje, lahko porast na dan polne lune z veliko verjetnostjo prenesemo tudi na ustrezen dan v tednu.

Veliko podobnih napak so našli tudi ameriški raziskovalci Ivan Kelly, James Rotton in Roger Culver, ko so v raziskavi, objavljeni leta 1996, kritično preverili več kot sto teorij o vplivu Lune. "Luna je bila polna – in nič se ni zgodilo," se je glasil jedrnat naslov in rezultat poročila. Niti splošno razširjenega verovanja, da polna luna krade spanec, jim ni uspelo statistično dokazati.

Nenavadno je edino to, da resnim znanstvenim študijam ni uspelo izmeriti prav nikakršnega vpliva Lune na človeka, hkrati pa je človeško verovanje tako močno.

Raziskovalci to protislovje razlagajo predvsem s pojavom, ki bi ga lahko imenovali "iskanje smisla". Kdor je na primer nemirno spal, za to išče razloge in jih po potrebi najde v polni luni. "Ker človekovi možgani niso računalnik," pojasnjuje strokovnjak za anomalije Wunder, "opazijo zgolj primere, s katerimi enkrat postavljeno domnevo le potrdijo. Noči, ki jih človek prebedi, čeprav ni ščipa, osebna statistika ne zazna."

Poleg tega se lahko v možganih zasidrano prepričanje o moči Zemljinega satelita spremeni v samoizpolnjujočo se prerokbo. Človek ob polni luni tako ne more spati, ker verjame, da to ni mogoče. Povsem podobno bi lahko veljalo na primer tudi za prepričanje, da so zapleti pri kirurških posegih pogostejši, bliže ko je polna luna. Da je to tako, menita tudi Johanna Paungger in Thomas Poppe. Obdobje okrevanja, kot pišeta, bi v takem primeru trajalo dlje.

Skupina znanstvenikov z graške univerzitetne klinike je to domnevo temeljito preverila na primeru 15 tisoč operacij, pri katerih so pacientom vstavili umetne sklepe. Raziskovalci niso našli niti najmanjšega znaka, da bi lunine faze vplivale na potek operacij in zdravljenja. Vera v kaj takšnega le zbuja dvom pri bolnikih in je zato celo "dejanje skrb zbujajoče neodgovornosti," pravi skupina raziskovalcev.

Je bila s tem izrečena zadnja beseda? Lahko raziskovalcem ugovarjamo, da so bili preiskani bolniki najverjetneje pod vplivom tako močnih zdravil, da morebitne moči Lune sploh niso mogle priti do izraza? Zdi se, da je z vplivom Lune na človeka tako kot z jetijem – njegovega obstoja se ne dokazati, vendar hkrati tudi ne prepričljivo ovreči.

Vzemimo na primer Luiso Francio, filmsko ustvarjalko in pisateljico. Tudi ona upošteva moč Lune. In če jo kdo vpraša, ali je to racionalno, mu ugovarja: "Se je racionalno vojskovati? Je racionalno graditi jedrske elektrarne?" Doda tudi: "Ženske kot jaz potrebujemo rituale, da bi preživele. Luna mi daje moč. Življenje že od nekdaj živim na dveh ravneh. Verjamem v angele in se igram z duhovnimi energijami Lune, toda prav tako kot vsak drug človek moram služiti denar in oddajati davčno napoved."

Ali mora biti torej človek le odprt za vplive narave, da bi ji pripadal? Je moč Lune dostopna le tistim, ki so jo pripravljeni sprejeti? Vse zveni zelo preprosto in morda je čar vsega ravno v tem.

Anketa

Vpliv iz vesolja

Koliko Nemcev verjame v posebno moč Lune? Za Geo je berlinski inštitut Forsa opravil reprezentativno anketo.

Vprašanje 1

Ali Lunine mene, predvsem ščip, vplivajo na človekovo vedenje?

  • Da 92 %
  • Ne 8 %
Kakšna razlika – po izsledkih večine znanstvenih študij ni nikakršnega tovrstnega vpliva, vendar vanj verjame devet od desetih vprašanih.

Vprašanje 2

Na katere od navedenih stvari po vašem mnenju vpliva Luna?

  • na spanec 88 %
  • na število samomorov 40 %
  • na pogostost rojstev 32 %
  • na pogostost prometnih nesreč 31 %
  • na menstruacijo 30 %
  • na možnost, da se zaljubimo 21 %
  • na uspeh pri igrah na srečo 3 %
  • na nič od navedenega 8 %
  • brez odgovora 1 %
Ženske so nekoliko bolj zaupljive – vpliv Lune na spanec je potrdilo 91 odstotkov žensk (85 odstotkov moških), na rojstva 39 odstotkov (24 odstotkov moških), na menstruacijo pa 35 odstotkov žensk (25 odstotkov moških).

Vprašanje 3

Pri katerih vsakdanjih opravilih še posebej upoštevate Lunine mene?

  • pri setvi in pobiranju sadja in zelenjave 16 %
  • pri načrtovanju obiska pri frizerju 9 %
  • pri načrtovanju obiska zdravnika in terminih za operacijo 7 %
  • pri pranju in čiščenju 3 %
  • pri uživanju zdravil 2 %
  • nič od navedenega 78 %
  • brez odgovora 1 %
Veliko razliko med spoloma kaže načrtovanje obiska pri frizerju – lunarni koledar pri tem upošteva štiri odstotke moških in 14 odstotkov žensk.

O anketi: v anketi so sodelovali 1004 reprezentativno izbrani Nemci, starejši od 14 let. Statistična napaka je +/– 3 odstotne točke.

Iz arhiva Gea

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri