Je vse zapisano v zvezdah?

Priznanega psihološkega astrologa, Maria Baara, smo povprašali, koliko usode, ljubezni in življenja je zares zapisanega v zvezdah.

25. 10. 2007

Od kje vaša prevzetost z astrologijo? Kot nam je znano, ste diplomirali na Fakullteti za elektrotehniko, kar se zdi tako 'prizemljena' usmeritev, potem pa vas je prav ljubezen do psihologije in astrologije zanesla v čisto druge vode, tako da se danes s psihološko astrologijo ukvarjate povsem profesionalno – poučujete, raziskujete in interpretirate.

Psihološka astrologija me je do konca fascinirala, ko sem ugotovil, da je mogoče s pomočjo globinske analize rojstnega horoskopa globje spoznati celo osebnost tistega človeka, za katerega smo mislili, da ga že poznamo, ker ga na primer poznamo že več kot dvajset let. Človek lahko s pomočjo psihološke astrologije pride tako globoko, da potrebuje kar precej časa, da ozavesti vse skrite dimenzije svoje osebnosti, ki jih je mogoče razbrati iz specifičnih leg posameznih planetov, zvezd in satelitov. To ne zmore nobena znanost, okultna tehnika, mistika ali vedeževanje. Prav 'poroka' med jungovsko psihologijo in astrologijo ima ogromno moč in prodornost, da posega v sfere nezavednega in pokaže, kaj se mora posameznikova duša naučiti v trenutni inkarnaciji.

Glede na to, da ste s študijem astrologije začeli kot samouk – takrat, ko vas je ljubezen do astrologije že povsem prevzela pri nas še ni bilo Astrološkega inštituta Matjaža Regovca – nas zanima, zakaj ste se pravzaprav odločili, da študirate nekaj, kar ste do takrat že dobro poznali?

Če hoče človek dobiti globinske odgovore na vprašanja, na katera znanost nima odgovorov, išče najrazličnejše načine, ki bi ga pripeljali do teh odgovorov. Na kateremkoli področju se človek samoizobražuje, sam izbira teme, načine, pristope in intenzivnost študija. Pogosto se dogaja, da samouk izbira teme, ki ga še posebno zanimajo, ne loti pa se tem, ki se mu zdijo obrobne ali manj privlačne. Samouk pogosto tudi nima pregleda nad celoto, lahko pa se drži tudi samo enega področja, čeprav bi moral študirati bolj celostno. Na drugi strani je formalno izobraževanje (na primer na Astrološkem institutu) koncipirano veliko bolj globoko, široko in celostno, vključuje pa tudi sosednja področja, ki se na osnovno področje navezujejo. Iz tega sledi, da je za doseganje visoke profesionalnosti potrebno tako formalno kot neformalno izobraževanje, seveda pa tudi veliko praktičnih izkušenj. Logična posledica omenjenih spoznanj je botrovala moji odločitvi, da sem se kljub velikemu predznanju vpisal na Astrološki institut.

Astrologija se tako kot psihologija deli na številne svoje podzvrsti. Vam je menda najbližja psihološka astrologija, kar pripisujemo vaši prvotni fasciniranosti s psihologijo kot tako. Se motimo?

Pravzaprav ne. Tako psihologija kot astronomija ste me privlačili že iz otroštva; prva zato, ker sem bil navdušen nad kompleksnostjo človeške duše, ki se je kazala v mnogoterostnih dimenzijah, vidikih in aspektih, druga pa zato, ker se mi je zdela prostranost Vesolja tako nepojmljiva, hkrati pa tako čudovita in nenavadna. Ko sem se začel ukvajati s psihološko astrologijo, sem začutil globoko povezanost Kozmosa in človeka, ki jo je od leta 1986 mogoče celo dokazovati s fizikalnimi teorijami. Na koncu se je izkazalo, da je v celi plejadi astroloških različic prav psihološka astrologija tista, ki se globinsko ukvarja z dušo posameznika, hkrati pa jo prepoznava do takih podrobnosti, da je to skoraj neverjetno. In ko me je enkrat 'potegnilo noter', s tem enostavno nisem mogel prenehati.

Pa vendar, večina ljudi pozna le pop astrologijo, ki bi ji lahko rekli kar horoskoparstvo, saj s pravo astrologijo pravzaprav nima veliko zveze. Vas močno jezijo zabavljaški teksti, ki jih mrgoli po medijih? Ali kdaj preberete kakšno napoved za 'svoje' znamenje in kaj si takrat mislite?

Najprej je moram povedati, da 'resna' astrologija izhaja iz grškega obdobja, in sicer med leti 1000 do 100 pr. n. št. Z njo so se ukvarjali največji filozofi, matematiki in mistiki antike in je predstavljala zelo resno znanost in umetnost. Pop astrologija pa izhaja iz kasnejšega rimljanskega obdobja (med leti 200 pr. n. št do 500 n. št.), kjer je astrologija postala navadna, pocestna, vedeževalska in zabavna dejavnost, ki je bila vir krohota in posmeha, in kot taka povsem neresna dejavnost. Težava pri vsem skupaj pa je v tem, da se je po svetu najbolj razširila prav pop astrologija - zaradi svoje komercialne note, in na rob potisnila 'resno' astrologijo, ki je stara prek 4000 let. Psihološka astrologija se prav zato le počasi uveljavlja kot ezoterična znanost, saj skepticizem, stereotipnost in inertnost obstoječih znanstvenih in drugih inštitucij predstavljajo velike prepreke na poti njene uveljavitve.

Na žalost. In medtem ljudje še naprej verjamejo v vse, kar piše v horoskopih (pop astrologiji) in mnogo so pri tem celo neverjetno nekritični. Povejte, je po vašem mnenju v takšnih horoskopih sploh kaj resnice?

Pop astrologija je zgrajena na opazovaju lege Sonca v določenem astrološkem znamenju, ki mu z drugo besedo rečemo tudi glavno znamenje. Pop astrolog postavi Sonce na sredino astrološkega znamenja, pogleda tranzite (trenutne prehode) planetov prek Sonca in napiše posplošeno interpretacijo, ki velja recimo za eno dvanajstino prebivalstva, rojenega v tem znamenju. Ker gre za veliko število ljudi, je interpretacija tako zelo posplošena, da je prav čudno, če kaj od napisanega sploh drži.

Kaj pa t.i. popularna ujemanja znamenj? Ker ta najbolj zanimajo prav mlada dekleta - te se rade sprašujejo npr.: če sem jaz Riba in je on Rak, ali bi bila dober par? - takšnih ujemalnih nasvetov kar mrgoli po raznih ženskih revijah (pri čemer Cosmopolitan seveda ni nobena izjema). Imajo kakšno pravo astrološko vrednost vsaj ta 'ujemanja med znamenji' in ali astrologija sploh lahko ujame fenomen ljubezni med dvema človekoma?

Statistične astrološke raziskave so pokazale, da obstajajo določene povezave (aspekti) med planeti partnerja A in partnerja B v t.i. sinastriji (primerjavi dveh horoskopov), ki so značilne za partnerske zveze. Ko pa gre za t.i. popularna ujemanja znamenj o katerih sprašujete, temu ni tako, saj so ta vezana le na glavna znamenja, te enoznačne povezave pa po svojem bistvu nimajo te globine in še manj večje vrednosti. 'Ujemanje znamenj' pomeni namreč zgolj ujemanje glede na le eno od mnogih kategorij primerjave med dvema horoskopoma. Tudi laiku bi moralo biti jasno, da je tako primerjava Sonca osebe A in Sonca osebe B veliko premalo, da bi na osnovi tega lahko sklepali, ali bo partnerska zveza uspešna ali ne. To lahko uspe šele resnemu astrološkemu proučevanju, ki celovito zaobjame oba horoskopa partnerjev. To pa je že precej zahtevna naloga, ki jo zmore izpeljati samo izkušen astrolog.

In še to: poznamo mnoge, ki načeloma na 'astrologijo' nič ne dajo, pa si vendarle ne upajo brati horoskopov, ker ti menda tako porazno vplivajo na njihovo počutje – še posebno, če jim napovedujejo kaj 'slabega'. Kaj bi jim kot resnični poznavalec astrologije svetovali?

Nikogar ni mogoče prisiliti, da bi delal tisto, kar sam ne želi. Znano je, da spreobrnjen skeptik nazadnje postane veliko hujši pristaš neke dejavnosti, kot pa tisti, ki ga je na pot take dejavnosti pripeljal naraven potek dogodkov. Tisti, ki pač na astrologijo nič ne dajo, je očitno ne potrebujejo, zato ne vidim razloga, da bi jih za to navduševal. Nadalje se tudi izkaže, da so skeptiki 'pod kožo krvavi' in da je skepticizem pogosto samo krinka, za katero se 'suvereno' skrivajo, da bi skrili resnične strahove povezane z lastno usodo.

Tisti pa, ki so na poti duhovne rasti prišli do točke, ko uvidijo, da je poleg materialnega sveta okrog nas še mnogo drugih vplivov in energij, lahko v astrologiji prepoznajo najglobje dimenzije sebe in drugih, s tem pa dosežejo občutno zvišanje kvalitete lastnega življenja. Iz vsega tega nenazadnje sledi, da se človek s pomočjo psihološke astrologije lahko poglobi vase, modificira vzorce občutenja, mišljenja in delovanja ter stopi na pot utrditve lastne identitete, ki ga napolnjuje in osrečuje.

Njegova osebna izkaznica

Že kot otrok je pogosto zrl v nočno nebo in se spraševal o povezanosti gibanja zvezd in planetov z usodo človeka. Med študijem elektrotehnike se je v prostem času že poglabljal v psihologijo in se leta 1990 kot samouk začel ukvarjati tudi z astrologijo. Leta 1995 je vpisal študij astrologije na Astrološkem inštitutu Matjaža Regovca v Ljubljani, tri leta kasneje diplomiral in postal profesionalni astrolog z več kot desetletno astrološko prakso. Danes je med drugim predavatelj na seminarjih, vodja supervizijskih vaj in astroloških tečajev, v slovenskih časopisih pa objavlja različne članke in nasvete bralcem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri