Včasih se izkaže, da so dogodki, zaradi katerih v življenju besnimo, ker preprečujejo uresničevanje naših želja, nekaj najboljšega, kar se nam je lahko zgodilo.
Dejstvo je, da ljudje le mislimo, da vemo, kaj nas osrečuje in kaj je najboljše za nas, a življenje nam pogosto sporoča vse kaj drugega:
Posestnik je zaskrbljen obiskal učitelja zena. Eden njegovih konjarjev ni zaprl hlevskih vrat in najboljši žrebec je izginil. "Kakšna nesreča!" je vpil. Učitelj je odgovoril le: "Ne vem." Posestnik je nejevoljen odšel.
Nekaj dni pozneje se je žrebec vrnil v hlev s tremi divjimi kobilami. Posestnik se je vrnil k učitelju in rekel: "Ni bila nesreča. Bila je sreča." Učitelj je odvrnil: "Ne vem." Posestnik je odšel v dvomih o učiteljivi modrosti.
Njegov sin je skušal kobilo udomačiti, pa je padel in si zlomil nogo. Posestnik se je vrnil k učitelju in mu povedal, kaj se je zgodilo. Priznal je, da je imel prav, ko je dejal, da ni bila sreča. Učitelj je odgovoril: "Ne vem."
Ko so cesarjevi možje novačili mladeniče za bližajočo se vojno, posestnikovega niso mogli vzeti s seboj zaradi zlomljene noge. Rekel je: "Oče, kakšna sreča, da imam zlomljeno nogo." Oče je odgovoril: "Ne vem."
To čudovito zenovsko zgodbico smo si izposodili iz knjižne novosti založbe Primus: Krava na parkirišču - obvladovanje jeze po zenu.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
