Zakaj smo absolutno proti palmovemu olju?

Razkrivamo, zakaj ne kupujemo več izdelkov, na katerih piše, da vsebujejo palmovo olje!

orangutana (foto: Profimedia) Profimedia
7. 8. 2015

Po podatkih Centra za varstvo orangutanov (Centre for Orangutan Protection - COP) so zaposleni na nasadih palm do smrti pretepli vsaj 1.500 orangutanov samo v letu 2006. Po podatkih Združenih narodov obstaja tveganje, da bodo orangutani iz divjine izginili že do leta 2020. In to je le eno izmed grozodejstev, ki jih povzročajo plantaže palm, ki s požari brez premisleka krčijo deževni gozd. Beri naprej ...

Živali kmalu ne bodo imele več kam bežati. In kaj bomo dihali?

Palmovo olje je zdravo. Palmovo olje je poceni. Domačini okrog Ekvatorja ga uporabljajo že, odkar so naselili to rodovitno ozemlje. Pa vendar si z njim delamo veliko večjo škodo, kot se zavedamo.

Sebičnemu potrošniškemu svetu, ki mu vladajo multinacionalke, je vseeno. Vseeno za to, da vsak dan požgejo na tisoče hektarjev pragozdov – pljuč Zemlje. Da se namesto svežega kisika iz okolice Ekvatorja kadi črni dim in nas zastruplja. Da bežijo in izumirajo živali, ki nato gledamo v živalskih vrtovih kot zadnje primerke. A bežijo kam? Kmalu ne bodo imele več kam bežati. 

palme za palmovo olje

Živali bežijo in se izgubljajo v plantažah palm,  tam pa jih pobijajo delavci. Sicer pa kmalu ne bodo več imele kam bežati, ker deževnemu pragozdu grozi popolno uničenje.

In mi ubogljivo kupujemo. Ker je najbolj poceni ... pa je res?

Krčenje tropskih gozdov še zdaleč ne pomeni zgolj uničenja lokalne flore in favne, temveč je odgovorno za znatne emisije ogljikovega dioksida – približno 18 odstotkov emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni povzroča prav krčenje tropskih gozdov na območju Indonezije, kar znatno prispeva k podnebnim spremembam, ki jih že zaznavamo na globalni ravni. Le zato, da bodo lahko prodali več.

In mi ubogljivo kupujemo, nevede, kaj s tem počnemo, kaj s tem delamo domačinom, neštetim živalskim in rastlinskim vrstam in še kako svojim potomcem. Ne povzdignemo glasu, ker je tako lažje. Všeč nam je, da je izdelek čim cenejši, čeprav na račun ogromnih industrijskih plantaž palm. Za ceno česa?! Podnebnih sprememb, ki jih prinaša sprememba habitata? Smrti nešteto rastlinskih in živalskih vrst, ki si – nemočne – z nami delijo planet? Je res vredno? In navsezadnje – je res cenejše in zdravo?

nova izdaja revije Sensa

Ta tema in še številne druge izjemno zanimive teme so objavljene v novi izdaji revije Sensa. Poišči jo v trafiki!

Starodavna drevesa, ki so rasla tisoče let, požigajo brez premisleka

Starodavna drevesa palme Elaeis guineensis, ki raste v naravnih pogojih okrog Ekvatorja, so še do včeraj s svojimi oreščki, ki so jih domačini našli v gozdu, nahranila družine. Zavetja so dajala pestremu živalskemu svetu in zemljo delila z bogatim rastlinskim svetom.

Danes domačini iščejo nove domove daleč stran od pragozdov, ki so jim nudili vse. Po novem živijo v mestih, ki so jim oropala življenje v skupnosti in sozvočjem z naravo ter jih prisilila v odtujeno življenje, na kakršno niso pripravljeni. Da lahko preživijo v mestih, pa garajo za majhne denarce na gromozanskih palmovih plantažah, ki so jih oropale družine, skupnosti, Življenja, in si poceni hrano (v kateri je tudi palmovo olje), kupujejo v supermarketih ter tako podpirajo tiste, ki so jim vzeli vse ...

Do leta 2020 se bodo plantaže palm za pridobivanje palmovega olja še potrojile! 

plantaže palmovega olja

Plantaž palm za potrebe palmovega olja bo do leta 2020 še trikrat več! 

Naše potrebe so velike. Finančni stroj je požrešen. Multinacionalke zanimajo samo številke. Ne zanima jih, kaj dihamo, od česa živimo. Ne zanima jih, koliko rastlinskih vrst deževnega gozda je že izginilo in kaj vse so nam prinesle. Ker njih zanima le, koliko jim bo prinesel nov hektar novega nasada palm.

Ne zanima jih, kaj se dogaja z živalmi, ki so bile nekoč glavne prebivalke deževnih gozdov. Ne zanima jih, da jih mnogo pomre. Da druge bežijo – vendar kam? Ker že naslednji dan tudi naslednjega hektara deževnih gozdov ne bo več.

Še več. Mali orangutani, ki bežijo pred požari, se velikokrat izgubijo v velikih nasadih palm. Zaposleni jih tam dojemajo kot škodljivce in po podatkih Centra za varstvo orangutanov (Centre for Orangutan Protection - COP) so zaposleni na nasadih palm do smrti pretepli vsaj 1.500 orangutanov samo v letu 2006. Po podatkih Združenih narodov obstaja tveganje, da bodo orangutani iz divjine izginili že do leta 2020, ko bodo preživeli zgolj še tisti znotraj zaščitenih območij. Nam je res tako vseeno, da raje zamižimo, ali bomo kaj naredili tudi mi?

Revijo Sensa, v kateri je objavljen ta odličen članek, lahko kupiš v trafiki ali naročiš TUKAJ. 

Zakaj je tako priljubljeno, če z njegovo uporabo uničujemo Planet?

Je najcenejše rastlinsko olje za pridelavo in rafinacijo in hkrati odlična alternativa zdravju škodljivim transmaščobam. S proizvodnjo v obsegu 54 milijonov ton v letu 2011 je palmovo olje prevzelo vodilno mesto v kategoriji predelave rastlinskega olja po vsem svetu.

Zaradi številnih pozitivnih lastnosti in nizke cene je zelo priljubljeno ne le v prehrambeni, kozmetični in kemični industriji – palmovo olje sestavlja kar 50 odstotkov proizvodov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji ali za osebno nego (najdete ga v skoraj vsakem industrijsko pridelanem milu, kremi za telo ali obraz, farmacevtskih izdelkih, tekstilu, plastiki, številnih detergentih, svečah in celo gorivu. Ja, tako rekoč se mu ne moremo popolnoma izogniti, tudi z ozaveščenim kupovanjem ekoloških izdelkov (zaenkrat) ne.

Kako se mu najlažje izognemo?

Dokler na embalaži ne bo pisalo 'brez palmovega olja', tako kot že dobro desetletje piše 'ni testirano na živalih', se boste morali potruditi z drobnim tiskom. Vedno, ko je med sestavinami zapisana besedna zveza, v kateri se skriva beseda na 'palm...' ali, veliko bolj potuhnjeno – 'rastlinsko olje'. Našli ga boste v večini izdelkov znanih proizvajalcev sladkarij vseh vrst (čokolad, vseh vrst peciva, sladoleda, piškotov ...). Tudi med naslednjimi sestavinami se prav gotovo skriva palmovo olje: vse, kar vsebuje besede stearil, stearyl, cetil, cetearyl, Sodium Lauryl Sulphate (SLS) oz. natrijev lavril, sulfat Sodium Laureth Sulphate oz. natrijev laureth sulfat, Sodium Dodecyl Sulphate oz. natrijev dodecil sulfat, SDS ali NaDS, Sodium | natrij, Calcium Stearoyl Lactylate Steareth -2 oz. Kalcijev stearoil laktilat Steareth -2, Steareth -20 Emulgator 422, 430-36, 465-67, 470-8, 481-483)

Organizacije, kot so WWF, Greenpeace in druge, že dlje časa opozarjajo na problematiko krčenja pragozdov, ki pesti naš planet. Kot ogrožena področja prepoznavajo predvsem Indonezijo in Malezijo, kjer beležimo tudi 90 % svetovne proizvodnje palmovega olja, ki je veliko cenejše in zdravo nadomestilo dražjim sončničnemu in olivnemu olju, kokosovi maščobi in maslu.

Avtorica članka: Petra Arula

Za splet priredila: Sanja Macur

Še več na to temo preberi v novi, 30. številki odlične revije Sensa, v kateri tokrat pišejo tudi o tem, kako prepoznamo, da smo ali imamo indigo otroka ter še o številnih drugih temah, ki jih le težko najdeš drugje. Revijo lahko naročiš TUKAJ ali kupiš v trafiki. Zelo priporočamo!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri