Vrača se grozljivka – Carrie

 V novi različici kultne grozljivke se znajdemo v majhnem ameriškem mestu, kjer se mora sramežljiva najstnica Carrie vsak dan spopadati s temačnimi mislimi versko obsedene mame Margaret.

6. 11. 2013

Tudi v šoli se ji ne godi nič bolje, saj je ves čas tarča posmeha priljubljenih deklet pod vodstvom domišljave Chris. Zaveznico najde v prijazni učiteljici Desjardin, ki ji poskuša pomagati pri vključevanju v običajno najstniško življenje. Po seriji novih ponižanj Carrie presenečeno ugotovi, da se v njej skrivajo nenavadne nadnarave moči, toda s tem odpre uničujočo Pandorino skrinjico.

Klasična grozljiva zgodba v novi podobi o Carrie White (Chloë Grace Moretz), plašnem dekletu, ki jo vrstniki izobčijo, globoko verna mama (Julianne Moore) pa je do nje preveč zaščitniška. Ko jo na maturantskem plesu pahnejo čez rob, se nad majhnim mestecem znese s svojimi telekinetičnimi sposobnostmi.

Stephen King, mojster grozljivk

Leta 1974 je Stephen King z romanom Carrie začel danes znamenito kariero avtorja trilerjev in grozljivk. Gre za srhljivo zgodbo o neprilagojeni srednješolki Carrie White, ki postopno odkrije, da ima telekinetične moči.

Zahvaljujoč Kingovemu pripovednemu mojstrstvu je njeno ime postalo sinonim za boleče zatiranje, krvavo ponižanje in še bolj krvavo maščevanje, njeni začetki pa so povezani s pronicljivimi in empatičnimi avtorjevimi opažanji o odraščanju.

Navdihnili sta ga dve resnični izobčenki iz njegovih srednješolskih let – osamljeno dekle, ki je bilo izobčeno zaradi globokih religioznih prepričanj njenih staršev, drugo pa so preganjali, ker je prihajala iz neverjetno revnih razmer. King je iz teh dveh ustvaril eno, usmiljenja vredno, nerazumljeno najstnico na pragu odraslosti, ki ni ravno prikupna, lahko pa postane središče napete in čustvene zgodbe.

Žena zgodbo rešila iz smeti

Ta morda niti ne bi prišla v tisk, če Kingova žena Tabitha ne bi iz smeti poteg­nila zgodnejšega osnutka, potem ko so Kinga popadli dvomi o potencialu zgodbe. Kot se King spominja v biografiji On Writing: "Med praznjenjem mojega koša je pokukala, kaj je v njem, otresla z zmečkanega papirja cigaretni pepel, ga zgladila in se usedla, da bi prebrala strani. Hotela je, da nadaljujem. Hotela je izvedeti preostanek zgodbe."

Mogočni Kingov roman, ki je postal prodajna uspešnica, je navdihnil režiserja Briana De Palmo, da je leta 1976 po njem posnel film. Triler je bil deležen številnih pohval in je še razdelal Kingova razmišljanja o družbeni osami in potrebi po sprejetju. V njem je igralo takrat veliko novincev, danes pa zvezdnikov – Sissy Spacek, Amy Irving, John Travolta, Nancy Allen, William Katt, Betty Buckley, pa tudi izjemna, izkušena igralka Piper Laurie v vlogi Carriejine mame.

Film so odlikovali tudi povsem novi posebni učinki in šokantni prizori, ki so pustili trajen vtis. Spacekova in Lauriejeva sta bili za vlogi nominirani za oskarja, film pa je postal klasična grozljivka, ki je navdihnila več generacij oboževalcev in filmskih ustvarjalcev. 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri