Če bi skušali tisočletje srednjega veka strniti v eno samo podobo, bi bil to skoraj gotovo težko oklepljeni vitez. Le malokateremu zgodovinskemu liku je uspelo v človeškem spominu zapustiti tako velik pečat, da nanj naletimo na vsakem koraku.
"Vitez se danes ne počuti domače le za muzejskimi zidovi. Najdemo ga skoraj vsepovsod: v filmu, stripu, računalniških igrah, na otroških igračah in celo na gostilniškem izvesku. Pločevinasti oklep, razstavljen pri vhodu v trgovino, bo zagotovo pritegnil pozornost mimoidočih. Povsem normalno se nam zdi, da se otroci za pustne maškare oblačijo v viteške kostume in se dvobojujejo z lesenimi ali plastičnimi meči. Kako tudi ne, saj se celo med odraslimi najde marsikdo, ki konec tedna realnost svojega časa z veseljem zamenja za nastopanje na »srednjeveški« prireditvi, opravljen v verižno srajco in z mečem za pasom.
Oživljanje in dojemanje srednjega veka se bliža preteklosti na svoj, najpogosteje poenostavljen in prirejen način. Drugače na svet evropskega viteštva in plemstva gledajo raziskovalci različnih strok in vsi tisti, ki skrbijo za kulturno dediščino. Razkorak med priljubljenimi predstavami in znanstveno preverjenim védenjem je velik, vendar prav to spodbuja in sili strokovnjake, posebno zgodovinarje in arheologe ter umetnostne in literarne zgodovinarje, da raziščejo ohranjene vire in skušajo dopolniti naše znanje o preteklosti, predvsem pa spreminjati odnos do nje."
(iz uvoda h knjigi razprav, izdal Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, december 2012)
Zamisel za muzejsko razstavo Vitez, dama in zmaj
Zapuščina srednjeveških bojevnikov je dozorevala vrsto let, razstavo Vitez, dama in zmaj pa so na koncu ustvarili odelavca Narodnega muzeja Slovenije, mag. Tomaž Nabergoj in dr. Tomaž Lazar, ter oblikovalki Sanja Jurca Avci in Dolores Gerbec.
Razstava je postavljena na ogled od 13. decembra 2012 do 25. oktobra 2013 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.
Foto: Miro Majcen
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
