Tvoj mali vrt - pa naj je gredica ali lončnica!

Si vedela, da smo Slovenci skupaj s Finci na repu lestvice tistih, ki so se glede na količino kmetijske zemlje na prebivalca sposobni samooskrbeti s hrano v Evropi?

Tvoj mali vrt - pa naj je gredica ali lončnica! (foto: shutterstock) shutterstock
3. 4. 2013

Nič hudega, boš rekla, saj hrane v trgovinah nikoli ne zmanjka.

Po svoje drži. Po kvadratnih metrih trgovin smo bojda celo prvi v Evropi. Vse, kar nas lahko skrbi skratka je, da se hrana na poti v vse te trgovine nekje ne bi zataknila ali izgubila.

Pa misliš, da se v morebitnem trenutku krize ali zloma na finančnih trgih pri trgovanju s hrano kaj takšnega ne more zgoditi?

Minuli dogodki kažejo, da se v takšnih trenutkih rado zgodi, da globalni trg enostavno ne deluje več in nas torej v takšnih trenutkih ne reši niti to, da bi v danem trenutku imeli zares veliko pod palcem. Tako kot med drugo svetovno vojno ni rešilo lačnih Švicarjev vso silno zlato v njihovih skrivnih trezorjih. Švicarji so takrat spremenili svojo kmetijsko politiko in pri njej vztrajajo še danes. Čeprav imajo slabše pogoje za kmetijstvo kot naš mali podalpski raj, se še kako trudijo, da sami pridelajo tudi do 90 odstotkov krušnih žit.

Hoteli ali ne, dejstvo je, da smo za to, da ne bomo nikoli (niti za časa krize) lačni, odgovorni le sami.

In kakšno je trenutno stanje v Sloveniji?

Po podatkih izpred dveh let je samooskrba s hrano v Sloveniji približno 40-odstotna, pri čemer je stanje še nekoliko slabše pri sadju in zelenjavi. Morda je čas, da to dejstvo vendarle spremenimo. In morda gre prav zato toliko bolj pozdraviti knjižno novost Tehniške založbe Sloveniji, ki nosi naslov Vrt - Pridelujte in uživajte!

V luči nedavnih afer prav s hrano - od polemik okoli gensko spremenjene hrane do nedavnega škandala s primesmi konjskega mesa sumljivega izvora - bi večina od nas s precejšnjim olajšanjem potopila žlico v juhico, v kateri bi plavali izvorno preverjene in morda celo na lastnem vrtu zrasle vrtnine.

Sveže, domače in polnovredno

Vse več ljudi spoznava številne prednosti pridelovanja lastne zelenjave in sadja na domačem vrtu ali celo zgolj na lastni terasi in balkonu. Pridelovanje zelenjave in sadjaza domačo rabo je tudi precej preprosteje, kot si večina ljudi predstavlja.

S to dejavnostjo se lahko ukvarjajo tako vrtičkarji kot vsi drugi, ki lahko na svoje dvorišče postavijo vsaj nekaj cvetličnih posod ali imajo nekaj prostora na vrtni gredici. In čeprav pridelovanje v cvetličnem koritu ali na eni mali gredici še ne šteje kot popolna samooksrba, pa je zadovoljstvo ob zaužitju nečesa zares okusnega, hranljivega in pridelanega z lastnim trudom neprecenljivo.

Sploh veš, kakšnega okusa in vonja je pravi paradižnik?

Posode za kmetiče brez zemlje

Medtem ko bi lastniki manjših okrasnih gredic te lahko namenili kar za družno sajenje sadja in zelenjave skupaj s tako ljubimi jim cvetlicami, pa bi si meščani brez možnosti za še tako majhno gredico veliko veselja pričarali že z vzgojo lastnega mini vrta v malo večjih posodah. Pravzaprav prizor, ki na balkonih mlajših stanovalcev urbanih središč niti ni več tako zelo redek. Svoje obiske še posebno radi opozorijo na skoraj zrel češnjev paradižnik, posebno ostro letino lastnega feferona ali kakšno še posebno dišečo zeliščnico.

Vse, kar morajo ti nadobudni kmetiči brez prave zemlje storiti, je, da posode napolnijo s kakovostno zmesjo prsti in primešanimi zrni za zadrževanje vode. Rastline v posodah (ali celo visečih košarah) so nato tudi enostavno prenosljive, zato lahko vsaj manjše poleti postavijo na sončno mesto, pozimi pa po potrebi tudi v prezimovanje.

"V primerjavi z vrtnarjenjem na gredah ima pridelovanje sadja in zelenjave v posodah številne prednosti. Za začetek gojenja ni potrebno naporno prekopavanje tal, poleg tega pa lahko za vsako vrtnino posebej izberete najutreznejši substrat oziroma kompost. Vsa oskrba rastlin je lažja in brez napornega sklanjanja, ker je zgornji del posod vedno precej nad tlemi. Začetniki bodo sicer imeli najmanj težav z gojenjem zelišč in solatnic, vendar bi lahko uspešno pridelovali tudi paradižnik, čili in jajčevce, v globokih posodah pa celo kakšne korenovke in gomoljevke. Vseeno je priporočljivo izbrati pritlikave sorte. V velikih posodah je mogoče gojiti celo dobro ukoreninjene rastline jagodičja in sadnega drevja," piše v svoji knjigi Jo Whittingham.

Sveža zelišča na dosegu roke

Pravzaprav je najmanj, kar bi si lahko omislila, lasten mini vrt zelišč v posodah. Te rastline večinoma ne potrebujejo prav veliko oskrbe, zaradi živobarvnih dišečih listov in včasih še privlačnih cvetov pa so naravnost popolna izbira prav za cvetlične posode in marsikatero cvetlično gredico.

V kolikor potrebuješ več spodbude (in predznanja) za začetek, boš v knjigi Jo Whittingham, Vrt - Pridelujte in uživajte (Kako vse leto doma pridelovati sadje in zelenjavo) našla prav vse, kar gre vedeti novo pečeni aktivistki za (naj si bo še tako mikro) samooskrbo za vseh 365 dni v letu, s pomočjo katere boš lahko pripravljala okusne domače obroke neizpodbitno lastnega izvora sadja in zelenjave. S pomočjo slikovno lične in informacijsko pregledne knjige boš iz meseca v mesec vedela, kaj je v danem trenutku potrebno posejati ali posaditi, kako za rastoče poskrbeti in kdaj gre vzgojeno pobrati, uporabiti ali shraniti za kasnejšo rabo.

Vabljena k branju in listanju ;)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri