Trgovina z ljudmi - najbolj živa trgovina tudi v Sloveniji

Čeprav ne moremo poznati števila žrtev trgovine z ljudmi, lahko ocenimo, da le-ta narašča. In narašča tudi v Sloveniji.

20. 10. 2014

Trgovina z ljudmi je tako žal del našega vsakdana, čeprav je večkrat ne moremo opaziti. Zato si prostovoljci, nevladne organizacije ter državni organi prizadevajo predvsem za ozaveščanje o trgovini z ljudmi s ciljem, da prepoznamo žrtev ter ji znamo tudi nuditi možnosti pomoči. In ena izmed tovrstnih aktivnosti je bila tudi Trgovina z ljudmi, najbolj živa trgovina v Sloveniji, ki je v sklopu dneva proti trgovini z ljudmi odprta tudi v Ljubljani.

Trgovina z ljudmi je prepoznan globalni problem in žal tudi Slovenija ni imuna. S problemom trgovine z ljudmi se v Sloveniji intenzivneje soočamo v zadnjem desetletju in pol, predvsem pa v zadnjih petih letih, ko so ljudje zaradi socialne stiske hitreje podvrženi izkoriščanju.

V Sloveniji so žrtve trgovine z ljudmi predvsem spolne sužnje, migrantski delavci, mladoletne neveste in prisilni berači. In kako država Slovenija pomaga tem žrtvam? O tem sov Trgovini z ljudmi, najbolj živi trgovini v Sloveniji, ki se je nahajala na Cankarjevem nabrežju 3, spregovorili nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin, predsednica Društva Ključ Katjuša Popović, Anida Sarajlić z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Franci Zlatar iz Slovenske filantropije in Tanja Rudolf Čenčič iz socialnega marketinga Iz principa.

Že uvodoma je nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin predstavil najbolj tipične oblike novodobnega suženjstva, kot najpogosteje označujemo trgovino z ljudmi. Gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in resno obliko kriminala, katerega odkrivanje in pregon države pogosto ne morejo dovolj uspešno reševati same. Izpostavil je pomen sodelovanja medresorske delovne skupine z organizacijami, ki izvajajo različne preventivne in kurativne programe.

Na naraščajoče izkoriščenje delavcev migrantov, ki jih delodajalci izkoriščajo na različne načine in različnih področjih, je v imenu Slovenske filantropije opozoril Franci Zlatar. Za razliko od situacije izpred nekaj let, ko so bili izkoriščani predvsem delavci v gradbeništvu, jedanes te delavce težje identificirati, kot tudi težje stopiti do njih. Zato te oblike izkoriščanja ostajajo tudi bolj skrite. Filantropija pri tem pomaga tudi tako, da obiskuje nekatere večje slovenske kraje, kjer lokalne organizacije spodbuja, da identificirajo in poiščejo te delavce ter jih ozaveščajo o pravicah in možnosti pomoči, s katerimi prihajajo v stik.

V Društvu Ključ si v zadnjih letih med drugim prizadevajo zmanjšati število prisilnih porok romskih deklic. Predsednica DruštvaKatjuša Popović je opozorila, da ni razlik med prisilnimi in dogovorjenimi porokami, saj se v obeh primerih dogajajo večinoma mladoletnim dekletom, ki so pred poroko pogosto deležne več nasilnih dejanj. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo,da se strokovne službe na problematiko odzivajo povsem laično, češ da so te poroke del kulture in običajev. Društvo Ključ si prizadeva tudi za reintegracijo oseb z izkušnjo trgovanja z ljudmi, ki je ključna za nadaljevanje svobodnega življenja. Žal pa reintegracija ni financirana s strani državnih institucij, zato njihove aktivnosti v omejenem obsegu omogoča Mestna občina Ljubljana.

O pomembnosti programov osveščanja se je strinjala tudi Dr. Anida Sarajlić, ki je poudarila, da v okviru aktivnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in športpripravljajo rešitve za vključitev vsebin v šolski program, s katerimi bi ozavestili mlade o problematiki in jih naučili, kako se izogniti številnim pastem trgovine z ljudmi.

Dejstva, da so mladi še posebej ranljiva skupina, se zavedajo tudi v Slovenski Filantropiji, kjer izvajajo projekt 'otroci brez spremstva v Sloveniji'. Nevarnost, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi, na otroke brez spremstva namreč preži tako v matični deželi, na poti kot v ciljni državi.

Tudi Društvo Ključ kontinuirano izvaja preventivo med mladimi z delavnicami v šolah in izobraževanjem delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pri osveščanju pa se poslužujejo tudi drugačnih rešitev. Tako je bil v Kinu Šiška pred dnevi organiziran tudi brezplačen koncert, s katerim so obiskovalcem problematik poskušali približati z glasbeno- informativnim programom.

Akcijo, s katero so letos osveščali javnost o problematiki z ljudmi, so zasnovali v socialnem marketingu Iz principa. Kot je povedala Tanja Rudolf Čenčič, želijo z odprtjem trgovine z ljudmi z živimi artikli provokativno opozoriti na dejavnost, ki se sicer dogaja skrita pred našimi očmi. Osveščevalne aktivnosti sofinancira Urad RS za informiranje, pri izvedbi projekta pa pomagata tudi MOL in Mercator. V več nakupovalnih centrih je tako v teh tem obdobju moč 'spoznati' zgodbo Selme, Barbare in Mirsada, ki so kot tipične žrtve trgovine z ljudmi naprodaj v atraktivnih embalažah.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri