Selfie kot znak narcisoidnosti, odvisnosti in psihičnih odklonov?

Selfie je nekakšen sodoben avtoportret, ki ga dotični posname z digitalno kamero ali fotografskih aparatom na mobilnem telefonu v svoji roki, najpogosteje pa so objavljeni na popularnih družabnih omrežjih.

Homerjeva parodija na najbolj všečkan, retvitan in favoritan selfie vseh časov (zaenkrat)  (foto: profimedia) profimedia
8. 4. 2014

Beseda 'selfie' je zaradi svoje vsesplošne, celo globalne popularnosti, ne le dobila svoje mesto v novodobnih slovarjih, temveč jo je novembra 2013 Oxford English Dictionary razglasil celo za 'besedo leta'.

No, znanstveniki pa nad 'selfiji' le niso najbolj navdušeni.

Stroka o selfijih!

Zaradi ekstremnega pompa, ki ga trend 'selfijev' ustvarja zadnje mesece, so se strokovnjaki za duševno zdravje, med katerimi je tudi nekaj priznanih psihiatrov, pred dnevi o 'selfijih' nadvse nelaskavo izrekli.

Psihiater, dr. David Veal, je na primer dejal:

"Dva od treh pacientov, ki trpijo za dismorfično motnjo, redno objavljata fotografije samega sebe na družabnih medijih."

A čeravno navedeni primer zaradi popularnosti trenda najverjetneje ne gre kar pavšalno pripisati vsakemu, ki je kdaj postnil t.i. sebek, se gre o ozadju kompulzivnega objavljanja selfijev vendarle vprašati.

Selfie je lahko simptom!

Stroka je namreč prepričana, da naj se zdi dejanje objavljanj fotoportretov na facebooku, twitterju ali instagramu še tako nedolžno, to lahko eskalira v popačeno sliko lastne vrednosti. Namesto, da bi bili s seboj zadovoljni, ne glede na karkoli v našem življenju, vse bolj stremimo po kar najbolj dovršenih detajlih naših fotografij. S številom všečkov, ki jih generirajo naše objave, pa raste tudi občutek sreče, pri čemer smo zadovoljni le, če je 'pozitivnih odzivov' vse več, neprestano stopnjo tozadevne rasti pa je seveda nemogoče vzdrževati. Na tem mestu se gre seveda vprašati tudi, koliko je vreden in pristen občutek 'sreče', ki temelji na pozornosti, ki jo generirajo selfiji.

In kako daleč gredo ljudje lahko v selfie obsesiji? Neverjetno daleč.

Samomor zaradi selfija?

Nek britanski najstnik je zaradi selfijev že skušal storiti samomor, saj mu nikakor ni uspelo narediti 'popoln selfie':

  • Danny Bowman je postal tako obseden s popolno fotografijo samega sebe, da je za fotografije svojih selfijev porabil 10 ur dnevno, da je posnel okoli 200 fotografij, od katerih seveda nobena ni bila dovolj popolna. Ko je vse skupaj mejilo že na pravo norost, je Danny shujšal za dobrih 13 kilogramov, opustil šolo in več kot pol leta ni stopil iz hiše. Njegov samomor na koncu ni uspel, ker ga je še pravi trenutek rešila njegova mama.

Selfie je za narciske!

A medtem ko gre pri omenjenem primeru za ekstrem, pa odnos do selfijev veliko pove tudi o manj mejnih primerih.

To, kar gre skozi um mladih, pa tudi starejših navdušencev nad selfiji, ima kar nekaj skupnih imenovalcev. Ko na družbenih omrežjih opazujemo selfije, štejemo všečke in beremo odzive v komentarjih drugih ljudi, se uporabniki selfijev nehote pričnejo medsebojno primerjati.

Sčasoma primerjanje preraste v obsedenost z videzom in naenkrat se ne zdi nič bolj pomembno kot to.

Pamela Rutledge, Psychology Today, je o tem povedala:

"Selfiji se pogosto izkažejo sprožilci za spremenjeno samopercepcijo, ki se hrani s samovšečnostjo,  pozornostjo in peha v odvisnost od socialne podpore. Selfie osebnost niha le še med dvema skrajnostima: med narcisizmom in nizko samopodobo."

Nekakšno stanje bipolarnega notranjega pekla, skratka.

Več o mnenju stroke si lahko prebereš na povezavi Scientists Link Selfies To Narcissism, Addiction & Mental Illness

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri