S soncem obsijani - to bo muzikal leta!

28. 6. 2014

Se spominjaš svoje prve počitniške ljubezni? Taylor se; težava je le, da se njena ljubezen poroči z njeno sestro ...

Film, ki se odvija ob rohnenju največjih glasbenih uspešnic osemdesetih, je gotovo muzikal leta, ki te spravi v dobro voljo.

V glavnih vlogah in kote v ljubezenskem trikotniku igrajo novinci Annabel Scholey, Hannah Arterton in Giulio Berruti, poleg njih pa še britanska komičarka Katy Brand, veteran Greg Wise in z več nagradami okinčana kantavtorica Leona Lewis, za katero je to filmski debi.

Po viharni romanci se Maddie (Scholeyjeva), še s svežimi spomini na nedavno končano dolgoletno razmerje, pripravlja na poroko z božansko lepim Rafom (Berruti); na poroko v italijanski Puglii je povabila tudi sestro Taylor (Artertonova). A Maddie ne ve, da je Taylor z Rafom imela poletno romanco in da je on ljubezen njenega življenja... kar je zgolj ena od ovir na poti v srečno življenje do konca dni...

Muzikal je poln klasičnih uspešnic iz osemdesetih, kot so Don't You Want Me Baby skupine Human League, Madonnina Holiday, Girls Just Wanna Have Fun Cyndi Lauper in Wake Me Up Before You Go Go dueta Wham, če naštejemo le peščico. Izvirno glasbo je zložila in producirala Anne Dudley, ki je nedavno sodelovala pri uspešnici Les Misérables. Režiral je uspešni ustvarjalni par izza franšize StreetDance Max & Dania, producirala sta Allan Niblo in James Richardson, izvršni producenti pa so bili Rupert Preston in Nigel Williams iz produkcijske hiše Vertigo, Stuart Ford in Al Munteanu.

»V prvotni zasnovi je šlo za zgodbo o počitniški ljubezni,« pravi Richardson, »in to je bilo vedno v srčiki zamisli. Od vsega začetka sem želel posneti nekaj veselega in zabavnega; poletne ljubezni so nekaj, kar da skozi vsakdo. Del odraščanja so.«

Druga ključna sestavina je seveda glasba.

»Govorili smo o tem, kako je glasbo iz osemdesetih slišati na vsakem koraku, povsod, kamor greš,« nadaljuje Richardson.

»Mladina, ki se v osemdesetih sploh še ni bila rodila, te pesmi še vedno posluša. Vedno prilijejo olja na zabavo.«

A pri izboru popevk ni šlo zgolj za vsesplošne uspešnice, temveč predvsem za pesmi, ki bodo podčrtavale like in zgodbo.

»Zabavno je bilo prečesavati zbirko popa iz osemdesetih«, pravi Richardson, ki je za scenarij najel navdušenca nad glasbo iz osemdesetih Joshuo St Johnsona, temu pa sta pri piljenju zgodbe pomagala Max and Dania, ki sta za hišo Vertigo že posnela StreetDance 1 in 2.

»Tesno smo sodelovali, da smo scenarij privedli do idealne točke, izpilili odnos med sestrama in pri tem ohranili občutek sodobnosti, svežine in verodostojnosti,« pravi Dania, medtem ko Richardson dodaja, da so tako dolgo delali na scenariju, ker so hoteli, da je popoln: »Vpeljevali in črtali smo like, spreminjali značaje sester, kdo je glavni moški lik, kdo so prijatelji... A to je koristen proces, saj smo tako prišli do tistega, kar smo hoteli. Do zgodbe o dveh sestrah, ki se imata radi in si nikoli ne bi želeli žalega.«

Nato so se morali odločiti, kje se bo film odvijal. »Nujno smo ga morali postaviti na počitniško obalo,« razlaga Richardson. »Že prej smo snemali v Italiji in vsi smo govorili, da se tja še kdaj vrnemo. Tako je misel nanesla na Puglio. Mestece ima krasno infrastrukturo za snemanje, čudovit odbor za filmsko umetnost, odlično je organizirano in strukturirano. Takoj, ko smo ga obiskali, smo vedeli, da bo popoln za naš projekt.«

Sestavili so moštvo Angležev in Italijanov, med katerimi so bili mnogi že del družine Vertigo in so sodelovali že pri franšizi StreetDance, zasedli vloge in se podali na s soncem obsijano dogodivščino. Brandova se spominja snemanja prizora na plaži, ki je pritegnil obilo radovednežev:

»Snemali smo tako med visoko sezono kot zunaj sezone, in včasih je mrgolelo dopustnikov. Po moje niso vedeli, kaj naj pričakujejo; več dni so nas v kopalkah opazovali, kako se zvijamo in ponavljamo plesne korake. Zabavno je bilo.«

Richardson je prepričan v eno: da se bodo morali igralci – predvsem Scholeyjeva in Artertonova – navaditi na slavo in žaromete.

»Ogromni zvezdi bosta,« zatrjuje. »In komaj čakam, da svet vidi S soncem obsijani. Izzivam vas, da se skozi ves film ne nasmehnete, ne nasmejete in z nogo ne udarjate v ritmu glasbe!«

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord