"Pridne punce pridejo v nebesa, motoristke pa vsepovsod." (#motoristkindnevnik št. 1)

Pridne punce pridejo v nebesa, motoristke pa vsepovsod. Ja, to je moj moto, predelan prosto po Prešernu, ki se je prav v zadnjih mesecih izkazal za pravo dogmo.

"Pridne punce pridejo v nebesa, motoristke pa vsepovsod." (#motoristkindnevnik št. 1) (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
7. 6. 2018

Svoje delo na Cosmu sem pred kakšnima dvema letoma zaključila - kar 15 let sem intervjuvala vse, kar je lezlo in šlo, pisala sem o razmerjih in o seksu ter delila srčne nasvete v rubriki Kavč d.o.o. ... No, v tej slednji rubriki nisem le delila nasvetov, pač pa sem se tudi stiskala k najlepšim slovenskim fantom, ki so mi delali družbo na kavču. Packa!

Pridne punce pridejo v nebesa, motoristke pa vsepovsod.

No, pa da ne zaidem - kako sem prišla nazaj na Cosmo, če ne po dveh kolesih? No, drži moj moto ali ne? Seveda drži. Moj moto je seveda - kot beseda pove - tudi moj motor. Odkar se po svetu potepam po dveh kolesih, se me prime več življenja, več ljudi, več idej. Ena teh je bila motoristkin dnevnik - tako je, za svojo še vedno najljubšo, najbolj sladko in najbolj rožnato revijo na svetu bom tri mesece pisala motodnevnik.

Seveda nisem prvi človek na svetu, ki se je lotil pisanja motodnevnika - za začetnika tovrstnega motoreportažnega žanra namreč štejemo Ernesta "Che" Guevaro, ki se je skupaj s prijateljem Albertom Granadom leta 1951 podal po Južni Ameriki s svojo motočikleto pasme Norton in po imenu La Poderosa. Ne vem točno, kje je fora, a tudi sama motorje rada poimenujem. Hja, motor je pač osebna stvar. Način, na katerega se odločiš za točno tega in tega, je mogoče pojasniti le s kombinacijo več naravoslovnih in mejnih znanosti.

Motor si izbereš, kot si izbereš moža. Ne fanta, ampak moža.

Resnično predelaš vse pluse in minuse in se na koncu odločiš za tistega, ob katerem se počutiš varno in ljubljeno. Pravi motocikel zate ti namreč ljubezen vrača, ni mu treba nadeti nagobčnika in ob njem definitvno sežeš z nogami do tal. Ja? No, bolj pomembno je, da sem ravnokar prišla do svojega prvega letošnjega testnega motocikla.

1. Dan: Od Grosuplja do Šiške ... po jajcih

Ponedeljek je in jaz sem na poti v Avtoval v Grosuplje. Tam me čaka najmanjši član mogočne potovalne družine GS. BMW, bejba! Nemška kvaliteta! Mlad, čeden žrebiček z Bavarske. Schatzi boš! Ker sem se v silni ljubezni do dveh koles pred kratkim odrekla celo avtu, pokličem prijatelja Gulija, ki je pred nedavnim začel voziti taksi, in že jo mahava proti Grosuplju.

"A moram dat na 40 stopinj, da boš dala tole roza motojakno dol, al kaj? Roza!" rohni Guli, medtem ko mi pripoveduje vsakdanje zgodbe iz taksija. Cosmo bejba ostane cosmo bejba, za vekomaj, Guli, kaj tebi ni jasno? Malo me odnesejo misli in razmišljam ...

Danes mineva 181. dan, kar nisem sedela na motorju.

Nervozna sem, ker si predstavljam, da je motor pred avtosalonom parkiran tako, da ga bom komaj obrnila, in če mi bo že uspelo, je zavoj iz salona na cesto zagotovo zelo oster.

Seveda se vsi moji strahovi potrdijo. Tudi tank je prazen. Fantje upajo, da pridem do prve pumpe. Schatzi ima točno nič kilometrov. Gume so nove in rahlo dežuje. Peljem se, evo, peljem se, a sem tako trda, ko mi je inštruktor Dejan napovedal lansko leto, da bom.

V resnici smo jaz in motorji kot Bridget Jones in moški.

Brez njih ne morem živeti, čisto gladko pa nam tudi ne gre. Vseeno sem prvo vožnjo od Grosuplja do Šiške prestala brez travm. Motorja celo nisem položila na tla, kot to znam.

Svojo prvo motosezono - lansko - sem namreč zaključila z zbirko padcev pri (skoraj) O na uro. Z inštruktorjem sva dobro predelala tehnike dvigovanja motorja s tal za ženske (!), čeprav po nepotrebnem. Ko sem med nerodnim ustavljanjem pred nekim barom v Velikih Laščah prvič zložila, so kar trije kavalirji takoj odložili pivo in me položili nazaj v sedlo.

Zgodba se je nato še nekajkrat ponovila in včasih sem celo dobila tolažilno nagrado. Padla sem vsakič, ko so se mi preveč tresle gate, saj strah vleče nase točno to, česar se bojiš. Strah te zakrči, zakrčenost in motor pa ne gresta skupaj. Jaz čisto trda, žrebiček pa hoče, da bi ga pognala v dir. Mah ...

(Se nadaljuje ...)

Osebna izkaznica motorja (na naslovni fotografiji)

  • Model: BMW G 310 GS
  • Motor (zasnova): 1-valjni, 4-taktni, 4 ventili, tekočinsko hlajeni, elektronski vbrizg, prostornina 313 cm3
  • Največja moč (kW/KM pri 1/min.): 25 kW (34 KM) pri 9.500 v/m
  • Največji navor (Nm pri 1/min.): 28 Nm pri 7.500 v/m
  • Okvir: jeklen, cevni, s privijačenim pomožnim okvirjem
  • Zavore: enojni kolut 300 mm, štiribatno radialno vpeta (spredaj); enojni kolut 240 mm, enojna plavajoča zavorna čeljust (zadaj), ABS (z gumbom za izklop)
  • Vzmetenje: obrnjene vilice 41 mm (spredaj); aluminijaste nihajne vilice, neposredno vpet enojni blažilnik (zadaj); nastavljiva prednapetost
  • Gume: 110/8/ R 19 (spredaj), 150/70 R 17 (zadaj)
  • Višina sedeža od tal (mm): 835 mm (z možnostma 820 in 850 mm)
  • Prostornina posode za gorivo (l): 11 l (plus 1 l rezerve)
  • Medosna razdalja (mm):1.420 mm
  • Teža (kg): 169,5 l
  • Prodaja: BMW Motorrad Slovenija

Tina Torelli

Fotografije: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri