Nenavadne evropske hiše, ki jih nekoč moraš videti

Med popotovanjih po svetu si običajno želimo pogledati z mostički in kanali prepredene Benetke, pa Gaudijevo nikoli dokončano mojstrovino v Barceloni in seveda Eifflov stolp ter egipčanske piramide.

11. 1. 2013

A tam zunaj, v širnem in belem svetu, je veliko arhitekturnih zanimivosti, ki bi jih več kot zasluženo lahko uvrstili v 'must see' znamenitosti.

V uredništvu revije Lisa so npr. pobrskali, kje se skrivajo najbolj zanimive hiše Evrope.

V nadaljevanju (s poudarkom na fotogalerijo) jih kar nekaj tudi predstavljamo ...

Krzywy Domek (Skrivljena hiša), Sopot, Poljska

Hišo je leta 2004 dizajniral arhitekturni biro Szotyńscy & Zaleski, ki je dobil idejo pri ilustrirani pravljici Jana Marcina Szancerja in Pera Dahlberga. Skrivljena hiša ima 4000 kvadratnih metrov in je del nakupovalnega središča. Več na: krzywydomek.info.

Palača Ferdinand Cheval, Hauterives, Francija

Francoski poštar Ferdinand Cheval je kar 33 let zbiral kamenje ter gradil svojo Le Palais idéal (Idealno palačo), ki jo je dokončal leta 1923. Palača ima veliko različnih stilov, za katere je avtor iskal navdih od krščanstva do hinduizma. Gradil je s pomočjo lepila, cementa in malte. Palača danes predstavlja izjemen primer naivne laične umetnosti. Več na: facteurcheval.com.

Kubuswoningen (Kubistične hiše), Rotterdam, Nizozemska

Arhitekt Piet Blom je po konceptu živeti na urbanem podstrešju leta 1977 postavil 39 enostanovanjskih hiš. Zamislil si je stanovanjsko naselje, kjer posamezna hiša predstavlja drevo, vse hiše skupaj pa gozd. Prav tako je v mestu Helmond postavljen 'gozd' z 18 'drevesi'.

Tančící dům (Plešoča hiša), Praga, Češka

Plešočo hišo, ki je bila zgrajena leta 1996, sta ustvarila Kanadčan Frank Gehry in Hrvat Vlado Milunić. Najprej so jo poimenovali po plesnem paru Fred in Ginger (po Fredu Astaireu in Ginger Rogers), nato pa je dobila ime Plešoča hiša. V stavbi so pisarne, na vrhu pa je francoska restavracija s čudovitim razgledom na Prago.

Casa Milà – La Pedrera, Barcelona, Španija

Pedrero ali po slovensko kamnolom je zgradil briljantni arhitekt Antonio Gaudi med letoma 1906 in 1912. Zgrajena je bila za družino Mila. Sedanja lastnica zgradbe je katalonska banka Caixa Catalunya in jo namenja za razstave in druge umetniške dogodke. Zgradba je najpopolnejše Gaudíjevo delo in del njegovega koncepta naravne arhitekture. Predstavlja kamniti hrib, narejen s človeško roko, s številnimi okni nepravilnih dimenzij, ki delujejo kot vhod v jamo, ter balkoni z unikatno ograjo iz kovanega železa. Več na: lapedrera.com.

Hundertwasser Haus; Dunaj, Avstrija

Ekspresionistično stanovanjsko hišo so zgradili leta 1985 po ideji in konceptu Friedensreicha Hundertwasserja s pomočjo arhitekta Josepha Krawineja. Hiša v obliki spirale ima 52 apartmajev, 16 zasebnih in tri skupne terase. Na hiši raste več kot 250 dreves in grmov. Je ena najbolj obiskanih turističnih točk Dunaja in je del avstrijske kulturne dediščine. Več na: hundertwasser-haus.info.

Casa da pedra (Kamnita hiša), gorovje Fafe, Portugalska

Hišo med dvema ogromnima skalama so zgradili leta 1973, idejo pa je arhitekt dobil pri gledanju risanke Kremenčkovi. Unikaten prazgodovinski videz hiše letno privabi na tisoče turistov.

Le Vieux Moulin (Stari mlin), Vernon, Francija

Stari mlin stoji na ostankih nekdanjega mostu prek reke Siene. Most so zgradili v 12. stoletju, mlin pa so postavili v 16. stoletju (na mostu je bilo nekoč več hiš). Stari mlin je bil navdih za številne umetnike, tudi za slovitega slikarja Clauda Moneta (slika je danes v muzeju umetnosti v New Orleansu, ZDA). Danes je simbol mesta Vernon upodobljen tudi na poštni znamki Francije. Več na: www.vernon-visite.org.

Torre Galatea v Figuerasu, Španija

Nekdanje gledališče v katalonskem mestecu je danes posvečeno največjemu sinu Figuerasa, umetniku Salvadorju Daliju. Ime nosi po njegovi ženi Gali. Muzej so mestne oblasti odprle leta 1974 in v njem najdemo največjo zbirko del slovitega surrealističnega umetnika, ki je najbolj znan po svojih šokantnih in bizarnih podobah. Več na: www.salvador-dali.org.

Poiskali, izbrali in popisali v uredništvu revije Lisa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri