Na ZPS so pod drobnogled, kako kakovostno sadje slovenskemu potrošniku ponujajo trgovci, od kod prihaja, in ne nazadnje, koliko nas stane?
Ker pa nekateri Slovenci še vedno radi zahajajo v 'zamejske' trgovine, so ponudbo preverili tudi pri sosedih.
Izkazalo se je, da kar četrtina vzorčenega sadja na slovenskih policah ni ustrezala minimalnim pogojem kakovosti in torej ni bila primerna za prodajo, medtem ko med vsemi 'zamejskimi' vzorci niso našli niti enega, ki ne bi bil primeren za prodajo.
V Ljubljani so obiskali E. Leclerc (Rudnik), Hofer (Šiška), Kalček (BTC), Lidl (Rudnik), Hipermarket Mercator (Šiška), Interspar (BTC) in Tuš (BTC). Od trgovin prek meje pa so si ogledali ponudbo sadja v trgovinah Familia (Muggia) in Coop (Trst) v Italiji, v Avstriji pa trgovine Billa, Interspar, Lidl, Hofer (vse v Celovcu).
"Raziskave kažejo, da odrasli Slovenci v povprečju zaužijemo zadovoljivo količino sadja, zato nas je zanimalo, kako kakovostno sadje imamo na razpolago. Po nakupih smo se odpravili konec avgusta oz. v začetku septembra, kupovali smo jabolka, kivi, breskve, hruške, grozdje, banane, slive, fige, jagode in lubenice," je povedala dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodala:
"Cene, kakovostne razrede in poreklo smo prepisali z označb v trgovinah. Trgovine smo v različnih urah in dneh 'obhodili' kar nekajkrat in čeprav smo v posamezni trgovini opazili manjše razlike v kakovosti, bi potrošnikom težko svetovali, kateri dan, ura in trgovina je najboljša za nakupovanje svežega sadja."
Četrtina sadja neprimerna za uživanje!
Na ZPS poudarjajo, da kakovostno sadje, ne glede na kakovostni razred, mora biti nepoškodovano, zdravo, ne sme biti porjavelo, plesnivo, sluzasto ali celo gnilo. Sadje tudi ne sme biti poškodovano, npr. od udarcev ali zaradi škodljivcev, ki jih na sadju prav tako ne sme biti.
"Kar 25 odstotkov sadja, ki smo ga kupili, ni ustrezalo minimalnim kriterijem kakovosti, ker je bilo umazano, gnilo, plesnivo, sluzasto. Takšno sadje pa ni varno za uživanje," je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS. Presenetljivo je bilo tudi, kako veliko sadja na naših policah pride od zelo daleč, čeprav so v Sloveniji pogoji za pridelovanje razmeroma širokega nabora sadja. Še najbolj 'slovenska' so jabolka, so sporočili iz ZPS.
Zanimivo pa je, da je bila večina sadja na italijanskih policah italijanskega porekla, v Avstriji pa večina avstrijskega, italijanskega in španskega.
"Ugotovili smo, da kakovostni razredi pri jabolkih, kiviju, breskvah, hruškah, grozdju in jagodah pri 12 % vzorcev sploh niso bili navedeni, kot to sicer zahteva evropska zakonodaja. Pri slabi polovici tistih, ki so navedbo imeli, pa vzorci sadja niso ustrezali zapisanemu kakovostnemu razredu, kar kaže na nestrokovno izvedeno označevanje," je še dodala dr. Pajk Žontarjeva.
Razlike pa so tudi v cenah
Cena sadja pa ni odvisna le od trgovine, ampak tudi od sorte. Najmanjše razlike v ceni med posameznimi trgovinami so ugotovili pri bananah (0,15 € /kg), največje pa pri jagodah in figah, pri katerih je bila razlika kar 4 €/kg oz. 4,8 €/kg.
