Maurice Béjart se je rodil 1. januarja 1927 v Marseillu kot Maurice-Jean Berger, vsem ljubiteljem baleta in gledališča pa je znan s priimkom Béjart, ki si ga je že v mladosti izbral za umetniško ime in svoj psevdonim.
Zanimivo je, da je eden najbolj pomembnih koreografov in baletnih velikanov 20. stoletja, Maurice Béjart, že kot najstnik sanjal o tem, da bi postal toreador.
Imel je celo toreadorski plašč, banderilje in dvoje ušes, ki mu jih je podaril neki toreador, ob neki priliki pa se je celo zares preizkusil v borbi z biki v Camargueu.
In to niti ni bila njegova najbolj zgodnja vroča želja.
Ko bom velik, bom ...
Še kot otrok si je najprej in predvsem želel biti režiser, zato si je doma za sestro, sestrično in bratranca izmišljal predstave.
- "Te prve marsejske režije so moje resnično izhodišče, še bolj kakor moje prve uradne koreografije. Ko pravim režije, se nikar ne posmehujte: treba je bilo upoštevati vstope, izstope, mesta. Pisal sem replike, veliko prepisoval iz La Petite Illustration, delal kolaže, montažo, bil skrajno razburjen in zelo močno sem začutil potrebo, da bi si ogledal, kao in kaj delajo moji 'kolegi'. Znal sem se pretihotapiti v vsa gledališča."
Imel je tudi lutkovno gledališče. Te svoje lutke je uporabljal med tednom, ko se je znašel sam, daleč od studia, in ko so bili njegovi interpreteti iz mesa in kosti zaposleni s poukom ali domačimi nalogami.
- "Dandanes malce mešam svoj lutkovni in koreografski repertoar iz tistega obdobja. Mislim, da sem boj Zvezde z Gromom priredil za lutkovno gledališče. Imel se marionete z vrvico za glavo in z vrvicami v roki."
Balet za šibko telo
Že v njegovih najbolj zgodnjih letih, ki so bile polne pomenljivih metamorfoz, ga je poleg gledališča in opere v svoje nedrje vsrkal še svet baleta.
Ker je bil kot deček suhljat in nadvse bolehen, mu je kot 11-letnemu nek zdravnik svetoval telovadbo ali balet, da bi okrepil svoje telo, predvsem hrbtenico, ki ni bila 'ravna kot sveča'.
- "Zdravnik je svetoval najprej telovadbo, ampak ta je dolgočasna, nato pa klasični balet - in oboje se je lepo dopolnjevalo. Baletni plesalec torej nisem postal zaradi svojih idej, temveč zaradi svojega telesa."
Tako je 160-centimetrov visoki pobič postal baletni plesalec.
In plesal je veliko in dolgo.
Rodi se Béjart
- "Spočetka mi je balet dobro del fizično. Toda ali je bil to balet ali zdravstvena terapija? Še danes slišim prijateljico ene svoji tet: 'Fantek bo rahitičen!'"
Začetnega pouka baleta je bil deležen v rodnem Marseillu pri starejši balerini, izpolnjeval pa se je v Parizu, pri gospe Roussane Sarkissian in ruski balerini Ljubov Jegorovi. Bil je tudi učenec Nore Kiss in Borisa Knjazeva, soproga in parnerja slavne Olge Spesivceve. V Londonu pa je na priporočilo angleške primabalerine Margot Fonteyn odšel še v uk k Veri Vokovi.
Kljub tako uglednim učiteljicam je Béjart nazadnje postal koreograf, ker po njegovem osebnem mnenju 'ni bil dober baletni plesalec'.
Ni naključij!
"Koreograf sem zato, ker ne znam delati nič drugega," je tudi prvi stavek, ki ga v svojo avtobiografijo zapiše Maurice Béjart in nadaljuje:
- "Ko sem se poslavljal od otroških let, ki pa me na to niso pripravila, sem bil baletni plesalec. Otrok pa si je želel postati režiser. Režiser in baletni plesalec sta dala koreografa. In ker so ljudje navsezadnje vselej tisto, kar so bili na začetku življenja (v naključnost poklica ne verjamem), je zdaj na svetu pač nekdo, ki je koreograf z imenom Maurice Béjart."
A čeprav Maurice Béjart ne verjame v naključja, pa vseeno verjame v metamorfoze, zaradi katerih je vsako med nami lahko vznemirljiv in samosvoj.
- "Moje otroštvo je ob meni. Zmerom mi stoji ob strani. Nikoli me ni pustilo na cedilu. Nanj se zanesem v najtežjih trenutkih. Stegujem roko proti njemu. V mojih baletih osebe pogosto stegujejo roko proti čemu. Zdaj sem se ovedel, da jo mogoče stegujejo proti svojemu otroštvu, se pravi, mojemu."
Béjart, ki je Bim
- "Ko sem bil majhen, so me klicali Bim. Ko zdaj polne dvorane ploskajo, topotajo z nogami in kličejo mojega kolega 'Béjart, Béjart!', pridem na oder in jih na tihem popravljam: 'Bim! Bim!' Hočejo Béjarta, dajem jim Bima."
Več o Béjartovi zanimivi življenski in poklicni poti si lahko prebereš v avtobiografski knjigi Trenutek v življenju drugega, ki je – v prevodu Marjana Poljanca in s spremno besedo dr. Henrika Neubauerja – pravkar prišla iz tiskarne na knjižne police Modrijana.
Spomini Mauricea Béjarta v slovenščini so tudi najboljša napoved gostovanja Béjart Balleta iz Lozane v Ljubljani – 4. julija bodo nastopili v okviru Festivala Ljubljana.
