Po vsem svetu danes praznujemo 8. marec - dan, posvečen ženskam. Ob pozornostih, ki jih bomo danes deležne ženske, pa se velja spomniti tudi na manj praznično vsakdanjost žensk.
Zgodovina praznika
Osmi marec, mednarodni dan žena, se je rodil na prelomu stoletja, v času industrijskega napredka, pa tudi velikih družbenih nemirov, kriz in radikalnih ideologij, ko so pogumne ženske z geslom ‘kruh in rože’ korakale skozi New York in zahtevale:
- krajši delovni čas,
- boljšo plačo,
- volilno pravico
- in prepoved otroškega dela.
Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, rože pa boljšo kakovost življenja.
Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Zetkinova je dan žena predlagala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je potekala leta 1910 v Koebenhavnu, praznik pa so že naslednje leto pospremile številne demonstracije žensk.
In danes?
V zadnjih desetletjih so ženske sicer napredovale pri vzpostavljanju enakopravnosti z moškimi. Povečalo se je število izobraženih žensk, poraslo je plačano zaposlovanje, vse več zakonov zagotavlja enakopravnost žensk in spoštovanje njihovih pravic, a pri tem nikakor ne gre pozabiti, da se je položaj žensk v teh akutnih časih še ne minule recesije do neke mere tudi slabšalo.
Ob dnevu žena bodo Združenje univerzitetnih intelektualk, Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META ter Zbornica osrednjeslovenske regije v državnem svetu predstavili izsledke raziskave o vplivu recesije na položaj žensk, ki so se je lotili lani jeseni in podatke zbrali s spletnim vprašalnikom.
Izpolnilo ga je skupno 509 žensk, večinoma visoko izobraženih, iz vseh slovenskih regij.
Ob tej priložnosti bo v družbi soavtoric, med katerimi je tudi predsednica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Marta Turk, na Državnem svetu predstavljena manjša priložnostna publikacija z naslovom Lahko preživim, ker nimam otrok.
Le nekaj podatkov iz raziskave:
- 64 % starejših žensk je zaposlenih za nedoločen čas
- 60 % žensk kljub zaposlitvi za nedoločen čas skrbi za prihodnost glede službe
- 50 % jih je zadovoljnih s položajem, v katerem so
- 21 % jih ima otežen dostop do zdravstvenih storitev
- 4 % se je zaradi krize odpovedalo življenjskim ciljem - razlogi: pomanjkanje denarja, dobre službe so predaleč, selitev ni mogoča
- Velika večina z mesečnimi dohodki, visokimi približno 1.500 evrov, povsem dostojno preživi
In še nekaj ugotovitev raziskave o položaju žensk v krizi:
- veliko delajo na črno
- manj je odpuščanja pri višje izobraženih ženskah
- precej jih meni, da se lažje preživljajo, ker nimajo otrok
- pomoč iščejo pri domačih, prijateljih ali pa je sploh ne iščejo
- večina jih je zaradi krize spremenila oz. prilagodila cilje
- večina se jih je pred krizo uvrščala v srednji razred, zdaj vsaj za eno stopnjo nižje
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
