Vsi vemo, da je Katalonija bogatejši del Španije, a nihče prav dobro ne ve, kako se razlikujejo od preostale Španije in zakaj se je na poskusnem referendumu kar 80 odstotkov Kataloncev izreklo za to, da regija postane samostojna država.
Katalonija še največ nastopa v povezavi z nogometnim klubom Barcelona in z Barcelono povezanim arhitektom Gaudijem.
Katalonija kot špansko avtonomna skupnost
Katalonija ali v katalonščini Catalunya (v španščini Cataluña) je ena od španskih avtonomnih skupnosti, ki leži na severovzhodu Pirenejskega polotoka, meji s Francijo in Andoro. Njeno glavno mesto je Barcelona. Po zadnjem štetju prebivalstva ima Katalonija 7.083.000 prebivalcev. Katalonci živijo še v Valencii in na Balearskih otokih, v Franciji (Catalunya de Nord) in v Andorei. In Katalonci govorijo katalonščino, ki je podobna tako španščini kot francoščini.
Katalonci imajo že od nekdaj separatistične težnje, ki pa so se okrepile v času gospodarske krize, ki ni prizanesla tej nekoč najbogatejši španski regiji. Katalonija je bila tako pred dvema letoma prisiljena zaradi dolgov vlado v Madridu zaprositi za pet milijard evrov pomoči. Večina jih meni in tudi katalonska vlada v Barceloni trdi, da bi jo v krizi bolje odnesli, če bi lahko sami upravljali pobrane davke. Kot opozarjajo, v Madrid letno prispevajo za 16 milijard evrov davkov več, kot jih dobijo nazaj.
Seveda se v Madridu bojijo, da bi morebitni poskusi osamosvajanja v Kataloniji hitro dobili posnemovalce v Baskiji, kjer prav tako vladajo zmerni nacionalisti. Od preostalih regij so močne želje po večji avtonomiji še v Galiciji.
Katalonci – pa so tudi nacija?
V skladu z drugim členom španske ustave, ki španskim pokrajinam priznava in zagotavlja pravico do avtonomije v okviru avtonomnih skupnosti, je Katalonija v svojem novem Statutu o avtonomiji opredeljena kot nacija. Katalonski parlament je predlog statuta sprejel z več kot 90-odstotno večino, toda španski parlament je predlog popravil in iz členov novega statuta črtal definicijo nacije (ohranil je le omembo v preambuli, ki govori o odločitvah in izjavah katalonskega parlamenta v zgodovini).
Povezovanje s Škoti in Flandrijci
Katalonski nacionalisti se seveda v svojih aktivnostih radi povezujejo z drugimi separatističnimi gibanji v Evropi: tako imajo stike s kolegi na Škotskem, v Flandriji in v Bretaniji, zanimivo pa je, da se izogibajo vsakemu povezovanju z Baski, Severno Irsko in Korziko, kjer je bil separatizem po drugi svetovni vojni povezan tudi s terorističnimi akcijami.
Novejša zgodovina Katalonije in Kataloncev
Leta 1931 so Katalonci iz Barcelone izgnali kralja Alfonza XIII. in razglasili katalonsko republiko. Predsednik katalonske vlade je postal Francesc Macià, ki je prej živel v izgnanstvu. V Španiji so razglasili drugo republiko, vendar pa do konca leta 1935 28 vladam v Madridu ni uspelo stabilizirati kaosa v državi. Po volitvah leta 1936 je na oblast prišla ljudska fronta, vendar se je kaos nadaljeval. Nacionalist general Franco je vodil vojaško vstajo, ki so jo v Barceloni porazili oboroženi delavci. Leta 1939 je bila Barcelona v rokah nacionalistov. Pod Francovo diktaturo je bil prepovedan katalonski jezik in močno se je občutil gospodarski padec. Po Francovi smrti pa je deklaracija o kraljevini pod Juanom Carlosom I. dovolila ponovno vzpostavitev generalitata kot skupščine avtonomne pokrajine vlade Katalonije.
