Kako OKUSEN je naš okus za glasbo?

To vprašanje si v tokratni kolumni zastavlja naša novinarka Anamarija Lukovac.

Anamarija Lukovac (na fotografiji) redno piše za revijo Cosmopolitan. (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
11. 7. 2016

"Okus za glasbo je morda eden najbolj tihih načinov predalčkanja ljudi. Pomisli, kako hitro novo osebo vprašaš po tem, kakšno glasbo posluša.

Glasbeni okus je tako osnoven, da ga množično uporabljamo za ustvarjanje celotne slike o ljudeh.

Pretekli mesec je bilo študentsko živ­ljenje obarvano v duhu glasbe in športa. Majske igre in Škisova tržnica so nas za dober teden potegnile izza študijske literature in nam pripravile pravo družabno poslastico.

Pa so jo res?

Tokrat je bil program zelo naklonjen ljubiteljem narodno-zabavne glasbe, na Majskih igrah so se zvrstili Ansambel Stil, Gadi, Poskočni muzikanti in Šundr band. Headlinerji Škisove tržnice so bili Čuki.

Definitivno ne bi želela udrihati po organizatorjih teh dveh redkih vsakoletnih študentskih dogodkov, prav tako ne po samih izvajalcih, ker ni z njimi nič narobe, bolj me skrbi, kam gresta mentaliteta in okus današnjih mladih intelektualcev.

Začnimo s preprostim dobro znanim dejstvom (pri čemer se ne bom trudila sklicevati na znanstveno literaturo), da je turbo folk najnižje na lestvici glasbenega okusa, pogosto povezovan s poslušalci nižje izobrazbe in intelekta.

Takšen program torej sprejmem na gasilski veselici in kakšni okrogli obletnici upokojene šivilje. Ko pa se znajde na največjem dogodku študentarije, me zaskrbi.

Nismo študentje tisti posamezniki, ki bi morali s svojim kritičnim mišljenjem in svežim pogledom na svet določati smernice kulture, h katerim bi splošna javnost stremela?

Pri tem govorimo o GLASBI!, za moje pojme glavni mladinski religiji in duhovnosti zadnjega stoletja.

Govorimo o zraku in hrani bodočih revolucionarjev, profesionalcev, voditeljev, znanstvenikov, teoretikov, mislecev, učiteljev ...

Nekdanji predstavniki naše vrste so nekoč kot upor mainstreamu nabijali alternativo, danes pa je prostor zanjo omejen na Metelkovo, kar je po mnenju župana že tako preveč, zato bomo po možnosti v bližnji prihodnosti še ob ljubljanski Rog.

Ampak kar brez skrbi, saj smo namesto tega dobili Dan Mestnega loga s celo četico poskočnih in rezgetajočih muzikantov.

Pomislila sem, da bi razlog za takšno izbiro nastopajočih utegnil biti v omejenih finančnih sredstvih, a so me seznanili s tem, da priljubljeni na­ro­dno-zabavni ansambli danes še zdaleč niso poceni.

Poleg tega nam ne manjka kakovostnih novincev, ki za koncert ne zahtevajo dosti več od pokritih stroškov prevoza.

Kje so najodmevnejše sveže skupine preteklega leta, kot so Jardier, Prismojeni profesorji bluesa, John F. Doe in Koala Voice, ali pa manj znani perspektivneži Persons from porlock, Blaž in Haiku Garden? Ne, denar očitno ni težava.

Organizatorji takšnih festivalov želijo s svojim programom ugoditi čim širšemu občinstvu in upoštevati preference študentov.

Temu primerno so veliko njihove pozornosti na ločenem elektroodru letos prejeli tudi oboževalci elektronske glasbe.

Študentski festivali so tako odličen odraz tega, kakšno glasbo mladi danes radi poslušajo.

Če bi ljubezen do slovenske (ali pa jugo) narodno-zabavne glasbe želeli utemeljiti na vračanju k našim koreninam, k domači folklori, glasbi naših babic in dedkov, prosim, pritisnimo na zavoro, preden ta ideja sploh vzcveti.

Ljudska, folk glasba stoji daleč stran od 'goveje muske', ki je bila že od nekdaj glasba ozkoglednih množic in vaških veselic.

Če bi si želeli slovenske folk glasbe v kakovostni obliki, povabimo Kataleno, Rudija Bučarja ali skupini Salonski in Jararaja.

Ampak vsakemu svoje. Glasbenega okusa se ne da naučiti, očitno ne pomaga še tako fina fakulteta. Pove pa veliko o drugih vidikih naše osebnosti, izražanju, o intelektualni in psihični razvitosti.

Kaže, da je narodno-zabavna glasba postala novi pop, sicer bi jo mladi že utišali.

Vsaj včasih je bilo tako ... Če si poslušal kaj, kar v očeh tvojih vrstnikov ni bilo kul, si se po vseh pravilih skril pod najbližji kamen. Dvomim, da se je glede tega kaj spremenilo."

Napisala: Anamarija Lukovac

Preberi še, kaj je Anamarija odkrila, ko je bila en teden moški! ali pa njeno najbolj brano kolumno Zakaj nimam fanta!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri