Ibeyi bosta na Drugi godbi predstavili svoje eksotične korenine

Naomi in Lisa Kainde - francosko-kubanski dvojčici, ki v svoji glasbi organsko in elektronsko mešata kulture svojih prednikov, bosta ta mesec tudi pri nas prestavili svoj drugi studijski album Ash. Pevki bosta 25. maja nastopili v okviru festivala Druga godba, ki bo potekal med 24. in 26. majem v Piranu in Ljubljani.

Ibeyi bosta na Drugi godbi predstavili svoje eksotične korenine (foto: Promocijsko gradivo) Promocijsko gradivo
17. 5. 2018

Kako bi se predstavili tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva dvojčici francoskega in kubanskega porekla. Glasbenici in pevki, ki pišeta svoje lastne pesmi. Potujeva po svetu, da širiva in izkušava srečo.

Kako je nastajal Ash?

Proces nastajanja prvega in drugega albuma ni bil enak. Pesmi na prvem albumu Ibeyi sva napisali med štirinajstim in devetnajstim letom starosti. Šlo je za intimen album o izgubi, ki je proslavljal življenje najinega pokojnega očeta in sestre.

Pesmi sva pisali ne da bi razmišljali o tem, da jih bova kdaj sploh posneli. Ash, najin drugi album, pa je rezultat dveh let turnej po vsem svetu. Iz nastopov na mnogih svetovnih odrih, festivalih in pred velikimi občinstvi sva se veliko naučili. Želeli sva si ustvariti nekaj večjega, da bi ljudje lahko plesali in peli zraven. Hkarti pa sva želeli ohraniti organskost kajonov, klavirja in najinih glasov. Zvok, ki ga ustvarjava kot Ibeyi, je mešanica elektronskega in organskega.

Kje iščeta navdih?

Veliko stvari naju navdihuje. Lahko je film, beseda, fotografija ali slika, pesem, dogodki iz najinih ali tujih življenj, narava, potovanje ali kaj drugega.

Iz kakšnega glasbenega ozadja izhajata?

Ko sva imeli sedem let, sva začeli s študijem glasbe na konzervatoriju v Parizu. Najin oče je bil izvrsten igralec tolkal. Igral je z Buena Vista Social Club in mnogimi drugimi jazz ustvarjalci, kot je Roy Hargrove. Vendar naju nikoli ni silil k ustvarjanju glasbe, pač pa naju je navdušil s tem, da sva lahko skupaj z njim in mamo obiskovali številne koncerte.

Odraščali sva ob poslušanju različnih glasbenih žanrov, od hip hopa do jazza, od afro kubanske glasbe do popa, funka, soula in klasične glasbe. Zdaj brez glasbe ne moreva živeti.

Kdo je vajin najboljši kritik?

Druga drugi sva prva kritika. Tudi najina mama je precej stroga do najine glasbe in včasih sodeluje pri pisanju besedil. Veliko vlogu pri odločanju, kaj bo šlo na album, ima tudi najin produent Richard Russell.

Kako se soočata z ustvarjalno blokado?

V bistvu se z blokado še nisva srečali, saj nikoli ne nehava pisati. Morda je to pravilo. Da nikoli ne prenehaš z ustvarjanjem, četudi je slabo, bo vodilo k nastanku naslednjega albuma.

Kako bi Ash opisali s tremi besedam?

Dedovanje, opolnomočenje, upanje.

Imata najljubšo skladbo na albumu?

Starš naj ne bi imel najljubšega otroka. Vsaka pesem ima drugačno osebnost. Vse jih imava radi, tudi tiste, ki niso prišle v ožji izbor albuma.

Zdita se zelo povezani s svojim raznolikimi multikulturnimi koreninami. Kako svojo zapuščino vključujeta v glasbo?

V najinih afro kubanskih koreninah sva našli vez s pokojnim očetom. Ni ga več tu, vendar skozi psalme v yorubi, skozi tolkala in glasbo ostaja z nama. Najbolje naju definira mešanje različnih vplicoc, kultur, jezikov in žanrov. Pojeva v angleščini, španščini, yorubi in včasih tudi francoščini. Najina glasba je najin odraz.

Kako se odločita, v katerem jeziku bosta napisali pesem?

Glede na glasbo. Včasih najprej nastane melodija. Za pesem Me Voy sva želeli posneti neko vrto reggeatona, zato se je zdelo prav besedilo napisati v španščini in k sodelovanju povabiti španskega raperja La Mala Rodrígueza.

S kom bi si želeli sodelovati in katero pesem trenutno največ poslušata in katero bi izbrali na karaokah?

Z veliko glasbeniki. Na primer z Jamesom Blakom ali Kendrickom Lamarjem. Trenutno pa se na najinih predvajalnikih veliko vrti pesem Frequency Jhene Aiko. Na karaokah najpogosteje izbereva pesem I Will Survive.

Kaj počneta, ko se ne ukvarjata z glasbo?

Lisa fotografira, rada bi naredila razstavo Naominih fotografij. Razmišljava pa tudi, da bi imeli svojo radijsko oddajo.

Kam bi najraje odpotovali?

Zelo si želiva na Jamajko in v Nigerijo.

Najboljši film, ki sta si ga nedavno ogledali?

Paris Is Burnig je odličen in legendaren dokumentarec. Povsem naju je prevzel tudi film Wolf Pack, še en dokumentarec. Oba filma ti omogočata vstop v nepoznan svet in predstavita neverjetne like. Pa seveda film Whiplash.

Skrbita za svojo naravno lepoto. Imata kakšne preproste lepotne nasvete, ki bi jih delili z nami?

Niti ne. Morda le to, da ne nosiva veliko ličil in se trudiva spati, kar se da veliko.

Kaj bi sporočili bralcem Cosmopolitana?

Kot pravi najina pesem: Nesmrtni smo! Ko enkrat to zares čutiš, se lahko vprašaš, kaj želiš početi, in to tudi storiš.

Pripravila: Anamarija Lukovac
Fotografije: promocijsko gradivo

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri