V samem centru slovenske prestolnice je odprt Hostel Tresor, ki skriva prav posebno zgodbo.
Ko je bila ta stavba kupljena, so obdržali njeno zgodbo: prej je bila tam namreč banka in tako tematiko je hostel podedoval. "Ta rdeča nit gre skozi celotno stavbo," je Ana Mariji Mitić razložila Nina Petruna Babarović, "zajtrkovalnica je prav v trezorju in da bi še bolj pričarali občutje bančne zapuščine, so pustili originalna debela vrata. Vsaka soba je v svoji valuti, vsaka postelja ima svoj bankovec, tudi pohištvo so uporabili večinoma iz banke."
Stari dnevni regali so postali omarice in sobe imajo s tako opremo prav poseben čar. Majhna ekipa osmih ljudi skrbi za to, da hostel nemoteno deluje 24 ur na dan.
"Vsekakor gre za majhen kolektiv, ki je organiziran tako, da jih je kar nekaj, ki so samo receptorji. Potem so tukaj tisti, ki skrbijo za zajtrke - nikakor pa ne gre pozabiti tudi na dekle, ki je odgovorno za sobe, torej 100-odstotno zadolžena za čistočo," nam razloži organizacijo dela. Njihovi gostje so predvsem mladi in low-budget popotniki.
"Taka služba je sicer dokaj naporna, saj nima določenega delovnega časa, po drugi strani pa omogoča spoznavanje ljudi, druženje z mladimi in spremljanje trendov na teh področjih," pove Nina, zakaj ji je to, kar dela, res všeč.
"Čeprav si doma, imaš občutek, da si na potovanju, saj ti tujina tako rekoč potrka na vrata. Nikoli ni dolgčas, saj so to ljudje, ki iščejo zabavo, sprostitev, pridejo z željo izkusiti utrip prestolnice, zato jih že sama lokacija primami."
Odzivi so zelo dobri, njihovi gostje radi pohvalijo prostornost sob in čistočo. Predvsem pa osebje. To je tudi njihov adut, na katerem veliko gradijo, in stremijo k temu, da so v kolektivu odprti, zabavni ljudje, seveda tudi vestni in odgovorni, obenem pa polni energije in radovednosti, ki jih že ob prvem stiku poveže z gosti. Tako delo zahteva tudi veliko mero prilagodljivosti, saj na primer receptor ni samo receptor, temveč tisti, ki te prvi pozdravi ob vstopu v prostor. V Tresorju vlada prijateljska atmosfera, kar gostje tudi povedo.
"Za zdaj hostel deluje zelo uspešno, za sabo imajo ogromno število prenočitev in predvsem zadovoljnih gostov," pove Nina in polna načrtov za prihodnost poudari, da želijo razširiti svojo ponudbo tudi na dogodke, saj imajo dva prostora, ki bi bila primerna za kakšne glasbene ali plesne dogodke, pokrit atrij pa je predvsem v zimskih mesecih idealen prostor za srečanje kakšnih zaključenih družb.
"Posebnost prostora starega trezorja je v tem, da je plavajoč, kar pomeni, da mu konstrukcija omogoča, da v bistvu lebdi v zraku. To pa ga dela nadvse primernega za kakšne hrupnejše koncerte, saj se glasnosti dogajanja ne sliši ven in s tem ne moti prebivalcev hostla in tudi širše okolice," pravi Nina. V poletnih mesecih so bili skoncentrirani na goste, tedensko prirejajo slovenske večere, tudi filmski večeri jim niso tuji, med zelo uspešne dogodke pa spada tudi international day, ko gostje predstavijo posebnosti svojih dežel.
"Atrij tudi s takimi aktivnostmi postaja živahna dnevna soba tega hostla, ki tudi z anketami med obiskovalci skrbi za to, da ne zaspimo na lastnih lovorikah," še zaključi, kako vsak dan stremijo k popolnemu zadovoljstvu svojih gostov.
Ana Marija Mitić, foto: Goran Antley
