Degs: Nova zvezda na elektronski glasbeni sceni

Degs je mladi izvajalec iz Anglije, ki obvladuje različne MC stile znotraj drum & bass žanra. Po tem, ko ga je k sodelovanju povabil priznani London Elektricity, je s komadom Poveglia poletel naravnost med zvezde. Z njim sem poklepetala na nedavnem festivalu Hospitality on the Beach v Tisnu.

V Sloveniji si še precej nepoznan. Mi lahko poveš malo o sebi, kako si se začel ukvarjati z glasbo?

Čez leta sem glasbo ustvarjal na različne načine, najprej sem se naučil piana, potem sem se tega naveličal in v roke vzel kitaro. V drum & bass sem padel okoli 2004 in nekaj let kasneje sem že začel eksperimentirati z vokali. Bil sem v underground jump up sceni kar 10 let, potem pa sem lani kar naenkrat spremenil svoj stil. Delam še na enem projektu s svojim mlajšim bratom, ki je malo bolj hip-hop in r&b. Po tem ko sva naredila prvi album, julija lani, sem se odločil, da bom pel na drum & bass komade. Odmaknil sem se od težjih ritmov proti  bolj lahkotnim zvokom, kar je tudi stil Hospital records. Takrat sem našel samozavest, da sem objavil svoje videe.

Družbena omrežja so ti pravzaprav pomagala do prvega resnega preskoka v karieri, je tako?

Res je, družbena omrežja so mi najbolj pomagala, saj sem na sceni že dolgo, a je težko izstopati med vso to množico. Ko pa sem začel objavljati videe s petjem in rapanjem, sem hitro pridobil sledilce, ki so potem delili moje delo. Tako so me tudi kontaktirali iz Hospital Records, ki je v lasti dj-a London Elektricity.

Zanimivo, da so prav družbena omrežja toliko pripomogla. Sama čutim, da je drum & bass publika zelo povezana, prijazna in pripravljena pomagati, kot ena velika družina. Morda tudi zato tako pozitiven odziv.

Drugih žanrov elektronske glasbe ne poznam toliko, saj večinoma poslušam le drum & bass. Primerjam pa lahko to sceno s hip hopom in r&b-jem in je res tako. Vedno govorim, da smo družina, da širimo ljubezen in želimo, da se ob nas in naši glasbi ljudje počutijo dobro. To glasbo ustvarjamo zato, da narišemo nasmeh na obrazu. Življenje res ni lahko, tukaj pa imamo prostor, kjer lahko pozabimo na vsakdanje težave in uživamo ter se povezujemo z drugimi ljudmi. Prav zares je drum & bass družba najbolj neverjetna in pozitivna, kar sem jih srečal v življenju. Tako je v Angliji, na Hrvaškem, v Antwerpnu, prav povsod je občutek enako pozitiven.

In tega še posebej potrebujemo v teh časih.

Tako je. Pri drum & bassu ni važno iz kod si, kakšni so tvoji politični ali religiozni nazori, na plesišču so vsi enaki. Tudi ni važno ali si MC, tako kot jaz, dj ali samo poslušalec, vsi smo enakopravni. Tukaj ni prostora za aroganco ali ego. Prav lepo je!

Kako se počutiš ko si na odru?

Počutim se povezanega z ljudmi. Ko množica prepozna moja besedila in jih poje z mano je občutek neopisljiv. Tako neverjetno je biti povezan z ljudmi, ki jih prej nikoli nisi videl. Ampak očitno se čutijo povezane z besedili in to me osrečuje. Mislim, da je samo v glasbi možen ta občutek.

Tvoja pot se je ubistvu začela s sodelovanjem z dj-em London Elektricity. Kako se je to zgodilo?

Po tem, ko sem objavil nekaj videov, mi je pisal na Instagramu in me povabil na pogovor. Nisem pričakoval veliko. On pa mi je kar ponudil pogodbo o sodelovanju. To me je povsem presenetilo. Tako sva začela in od takrat razvila kar tesno sodelovanje. Zelo ga spoštujem kot umetnika in prijatelja. Vedno mi da dobre nasvete glede glasbe in pazi name. Zelo je pozoren name med nastopom in razmišlja o tem kaj bo zavrtel, da bo tudi zame dobra podlaga. Mogoče se sliši osladno, ampak mi je spremenil življenje.

Kako se MC pravzaprav pripravi na nastop? Se prej dogovorita o tem kaj bo dj vrtel?

Ne moreš se prav veliko pripravljati. Midva s Tonijem (London Elektricity) se ne pogovarjava o najinem setu. Noben od naju na mara planirati, raje imava da stvari tečejo spontano. Jaz si sicer v naprej napišem kakšno besedilo, tako da ko pride do podlage za repanje, sežem po svoji banki besedil, ki je spravljena v glavi in izberem najbolj primernega. Ko slišim melodičen komad pa izberem kitico, ki deluje na to vrsto podlage. Drum & bass je tako dinamičen, da lahko hitro reagiram nanj. Ni ravno freestyle, je pa improvizacija.

Lahko poveš še nekaj besed o tvojem hitu Poveglia?

Ko sem napisal ta komad, nisem imel pojma v kaj se bo razvil. S prijateljem sem neko noč pred dvemi leti poslušal melodijo, ki jo je sproduciral in na to melodijo sem napisal besedilo. Gre za zgodbo o bivši, o problemih v razmerju. Takrat sva samo eksperimetirala, nisva razmišljala da bi komad lahko postal uspešnica, da bi ga poslala na kakšno založbo. Nekaj mesecev kasneje, ko pa me je kontaktiral London Elicricity, me je prosil, če mu lahko zavrtim nekaj svoje glasbe. Zavrtel sem komad iz projekta s svojim bratom in potem še Poveglio. On je bil takoj navdušen. Malo smo jo razvili in nastala je čudovita pesem, ki je napisana iz srca.

Kaj pa te še čaka v prihodnje?

Delam na izdaji svojega prvega albuma. Sodelujem z veliko super ljudmi, katare ne morem razkriti, so pa to ljudje, ki me navdihujejo. Vse skupaj so ene velike sanje, ki so se mi uresničile v zadnje pol leta oz. letu dni. Končno lahko ustvarjam glasbo, ki ima neverjeno pozitiven odziv pri publiki, kar mi pomeni največ.

Besedilo: Katja Kozlevčar
Fotografija Hospital Records

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ