Cosmo o drogah: Od enega fiksa do propada

Odvisnost je pojav, ki se v očeh širše javnosti še vedno ne dojema predvsem kot stanje, potrebno pomoči, ampak pogosteje kot grešna moralna izprijenost, ki kliče po zgražanju.

10. 1. 2015

Narkomani oziroma tisti, ki uživajo droge, niso zgolj zaradi tega slabi ljudje. Včasih so slaba njihova dejanja, saj jim droge zameglijo um do te mere, da bi naredili vse, da bi prišli do svojega odmerka. To si je najlažje predstavljati kot človeka, ki za življenje potrebuje zrak.

"Odvisnost od drog ni moralno oporečna stvar. Sto odstotkov hudih odvisnikov ima takšne življenjske zgodbe, ki si jih drugi težko predstavljamo. Ti poročajo, da so se, ko so prvič poskusili heroin, počutili normalno, kot se počutijo vsi drugi ljudje. Preprosto ne zmorejo živeti življenja brez drog, velika večina se jih ne bo nikoli ozdravila," pravi Mina Paš, doktorica medicine in predsednica združenja DrogArt. Obstaja tudi ogromno popolnoma funkcionalnih odvisnikov.

"V takšnih primerih je pomemben dostop do dobre droge in prisotnost drugih stimulacij, ki te v življenju ženejo dalje. Tega ni malo, a se o tem ne govori," pravi Mina.

Torej obstajajo slabe droge?

Težko bi rekli, da je kemijska spojina ali pa pripravek iz neke rastline hudoben, neolikan ... slab. Droge nam ne bodo škodovale, dokler jih ne bomo vnesli v telo. Kdo je torej kriv? Morda kar vsi skupaj.

In mogoče bi bilo produktivnejše iskanje rešitev za pomoč ljudem, ki so padli v živo blato mamil, namesto da se nad njimi zgražamo in s tem zgolj poveličujemo sebe, ki smo od njih toliko boljši in toliko močnejši, da se nam kaj takšnega nikoli ne bi moglo zgoditi. Pomislimo še enkrat.

Zapolniti veliko praznino

Vse tisočere razloge, zaradi katerih se ljudje zatekajo v droge, bi verjetno lahko posplošili na dva glavna. Iskanje samega sebe v teh zmešanih časih in lajšanje čustvene in psihične bolečine, ki nam jo je nakopalo življenje.

Če to delitev posplošimo še bolj, se ljudje drogirajo zato, da bi se počutili dobro (občutki, ki jih ustvarjajo droge – zadetost, halucinacije) ali da bi se počutili bolje (da bi pozabili na strahove, depresijo, skrbi).

Najpomembnejše vprašanje je, zakaj so samo droge tisto ter vedno pogosteje in množično edino, kar mnogim pri takšnih težavah in potrebah lahko pomaga.

"Ljudje zaradi nenehne animacije ne znajo biti sami s seboj. Poleg tega je pomembno znanje uravnavanja čustev in njihovega kontroliranja. Pravilo številka ena je, da nikoli ne smeš vzeti droge, ko se počutiš slabo, saj se boš na drogi vedno počutil bolje in začel na tak način reševati težave," pravi Mina Paš.

Smo šibki, uničeni in izgubljeni. Družba pogosto ponuja le razloge za beg v odvisnost in jo, da bi ubranila sebe, vse bolj opravičuje, krivdo pa prenaša na izgubljene odvisnike in ulične preprodajalce, ki so le odsev njenega slabega delovanja. Težava je v tem, da mladi in tisti na hudem čustvenem udaru ne poznajo ničesar drugega, kar bi zapolnilo praznino in pozdravilo bolečino.

"Za mladostnike je pomembno, da se ukvarjajo z rečmi, ki jih stimulirajo. Dejavnosti, ki so malo nevarne, tvegane, so zanje odlično nadomestilo takšnim snovem. Tudi pristni človeški stiki in pogovori z drugimi ljudmi so zelo pomembni," meni Mina.

S kopičenjem materialnega smo pozabili na duhovno in se zadovoljili s kemijo, ki v nas sprošča lažne odzive in nas še dodatno oddaljuje od resničnega bistva.

Vedno več in veliko prej

Glede na statistike je opaziti, da je odstotek ljudi, ki vsaj poskusi droge, zelo visok. Droge so danes veliko dostopnejše, kot so bile še pred desetimi leti. Tudi cena je nižja. Za pet evrov lahko na primer prideš do zadostnega odmerka ekstazija, ki te drži ves večer. Do tega je prišlo zaradi razdrobljenega trga preprodajalcev, hkrati s ceno drastično pada tudi kakovost droge.

Mina Paš ocenjuje, da se je starostna meja prve uporabe drog znižala. Razlog za to vidi v tem, da so otroci in mladina pod manjšim nadzorom starejših, kot so bili prej. Možgani adolescentov niso sposobni samonadzora in postavljanja meja. Silijo jih v to, da tvegajo in se spuščajo v tvegane situacije.

"Veliko vlogo pri porastu uživanja drog igra to, da se mladostniki bolj vzgajajo med sabo, kot jih vzgajajo starši," je prepričana Paševa.

Mladina ogromno časa preživi na internetu, zato jim peša socialna sposobnost. Nič več jim ni treba nerodno pristopati do drugih ljudi in plesti stikov, saj so na internetu ti le en klik stran. Pogosto nekdo, ki si na spletu upa vsega, v resničnem življenju sočloveku niti v oči ne zna pogledati.

"Če je človek še malo bolj sramežljiv, kmalu ugotovi, da se veliko lažje pogovarja, če spije dve pivi. Nato pokadi še kakšen džoint, poje 'sladoled' [3MMC] in se nauči socializacije pod vplivom droge. Pri 25 letih so to pravi socialni invalidi," še doda predsednica DrogArta.

Podobnost vidi tudi v porastu pornografije. "Namesto da bi si mladi iskali spolne stike, se zadovoljijo s pornografijo. Pri 25 letih imamo tako veliko moških, ki v življenju še niso seksali, so pa obsedeni s pornografijo in potrebujejo vedno bolj bizarne dražljaje, v resnični spolnosti pa ne znajo uživati."

Droge so vedno bile in bodo

In mi se bomo s tem kar zadovoljili? Zakaj? Ker nas njihova dolga zgodovina straši? Ali pa zgolj daje izgovor, da glede situacije z drogami ničesar ne naredimo? Izgovora 'saj so danes že skoraj vsi na drogah' preprosto ne kupimo.

Ne bomo se zadovoljile z zagovarjanjem drog na podlagi 'še hujšega' alkohola, saj se dobro zavedamo, da tudi ta v prevelikih količinah in prepogostem uživanju z lahkoto pade v isti koš z drogami. Vse je odvisno od konteksta, v katerem se snov uživa.

Ni enako, če se ob večerji s prijatelji spije nekaj kozarcev vina ali če se dijaki v petek po šoli napijejo do onemoglosti zgolj z namenom alkoholiziranja. Enako je z drogami.

"V majhnih količinah določene droge s pravim namenom lahko celo koristijo odraslim ljudem."

Mina Paš meni, da mladostnik že zaradi razvoja možganov vase ne bi smel vnašati nobene psihoaktivne snovi, dokler nista psihosocialen razvoj in razvoj možganov končana.

"Vzgoja za to, da bo mladostnik znal reči ne pod vrstniškim pritiskom, če mu nekaj ne bo všeč, se začne že ob rojstvu. Otroku je treba dovoliti, da sam dela majhne odločitve v svojem življenju. Tako bo pozneje v življenju z lahkoto odklonil drogo in se uprl pritisku drugih."

Najbolj kul si brez drog

Britanski komik Ricky Gervais se je v enem svojih stand up nastopov vprašal, zakaj jim vsi čestitajo in hvalijo odvisnike, ki so se uspeli pozdraviti, debele ljudi, ki so shujšali, namesto da bi hvalili tiste ljudi, ki nikoli niso poskusili drog in se nikoli niso prenažirali.

Čestitke zdravljenim ljudem so povsem na mestu, kajti za takšne dosežke je treba imeti ogromno samonadzora, vendar ne gre pozabiti na vse tiste, ki zdravljenja sploh ne potrebujejo. Kot najstnik se ni enostavno upirati pritisku 'kul' mladine, ki ti ponuja drogo.

Nekdo, ki bi radovedno rad poznal vse občutke na tem svetu in se v najbolj ranljivih letih vseeno odloči, da tega zavoljo sebe in vseh okoli sebe ne bo storil, si zasluži veliko hvalo. Bravo punca, ker se ne drogiraš!

droge

Kaj obstaja?

Konoplja

Konoplja, marihuana, trava, kanabis ... Uporabljajo jo kot drogo, v zdravstvu, prehrani in v industriji.

Oblika in uporaba: travo se kadi v džointu, s pomočjo vodne pipe ali bongov, lahko pa se jo vmeša tudi v hrano.

Učinki: povzroča sprostitev in evforijo, popačenje časa ter potencira okus, vid ali sluh. Pogost je nalezljiv smeh. Ko učinek marihuane popušča, se pojavita občutek utrujenosti in lakote. Učinek marihuane traja od dve do štiri ure.

Posledice: pri manjšem odstotku uporabnikov se pojavi rahla fizična odvisnost. Dim marihuane je lahko kancerogen. Kadilci so izpostavljeni kroničnemu bronhitisu in težavam s pljuči.

LSD

LSD je močna in obremenilna psihedelična substanca, zaradi katere tripaš.

Oblika in uporaba: LSD se večinoma dobi v obliki pivnikov, veliko uporabnikov ga poje, nekateri ga valjajo po ustih. Dobi se ga tudi v tekoči obliki.

Učinki: že v zelo majhnih količinah povzroča močno popačeno in spremenjeno zaznavanje okolice (intenzivnejše barve, spremenjene oblike in velikosti predmetov). Povzroči lahko tudi močne halucinacije.

Posledice: povzroča potenje, krče v čeljustnih mišicah (zategovanje), povečano slinjenje, solzenje in bruhanje. Halucinacije so lahko tudi zelo grozljive in neprijetne ter lahko trajajo ves čas delovanja droge. Temu rečemo bad trip.

Spid (amfetamin sulfat)

Poživilo, ki pospeši normalno delovanje telesa in poveča budnost.

Oblika in uporaba: v čisti obliki ga poznamo kot bele kristale, lahko pa je tudi v obliki praška, tablet in kapsul. Spid se ponavadi snifa, nekateri pa si ga tudi vbrizgavajo, kar je zelo nevarno.

Učinki: spid naredi človeka budnega in pozornega, povzroči zmanjšanje apetita, pospeši srčni utrip in dihanje ter zviša krvni tlak in telesno temperaturo. Privede do samozavestnega in veselega počutja.

Posledice: ko učinek droge popusti, se pojavijo utrujenost, razdražljivost, nemir in depresija, saj spid porabi vse zaloge energije. Po več dnevnih uporabe to privede do napadov panike, paranoje in haluciniranja. Dolgoročno spid pripelje do poškodb notranjih organov, socialnih težav in podhranjenosti. Predoziranje povzroči smrt.

Metafetamin

Malce spremenjen amfetamin, ki povzroči hude posledice.

Oblika in uporaba: običajno je v obliki belega ali rumenkastega praška, dobiti pa je mogoče le približno petodstotno čistega. Meth se zauživa oralno, s snifanjem, kajenjem in injiciranjem.

Učinki: droga te navda z velikim občutkom sreče, napadom samozavesti, hiperaktivnosti in energije. Je ena najbolj zasvojljivih drog, nekateri so zasvojeni že po prvi uporabi.

Posledice: posledice metafetamina so hitro vidne na človekovi zunanjosti. Droga uničuje telo, se kaže v izgubi spomina, agresiji, psihotičnem obnašanju in morebitni okvari srca in možganov.

Kokain

Kokain je postal druga najpogosteje uporabljena droga v Evropi.Pridobivajo ga iz listov koke in uporabljajo tudi v medicinske namene.

Oblika in uporaba: ponavadi je v obliki belkastega prahu različne čistoče, najpogosteje se ga njuha oziroma snifa. Nekateri si kokain tudi injicirajo. Za kajenje je kokain primeren v obliki kreka.

Učinki: kokain je poživilo, zanj pa je značilno zelo kratkotrajno delovanje (približno pol ure, lahko pa tudi več). Poveča samozavest, koncentracijo, umsko in telesno zmogljivost ter povzroča evforične občutke.

Posledice: povzroča depresijo, epilepsijo, odvisnost, poškodbe nosu in veča možnost srčnega napada.

Heroin

Heroin spada v skupino opiatov in lajša hude bolečine.

Oblika in uporaba: heroin se lahko vdihava oziroma snifa, kadi ali injicira. Na trgu se pojavlja v obliki prahu, njegova čistost zelo niha. Nevajeni osebi je lahko nevarnih že 0,02 grama heroina. 

Učinki: povzroči upočasnitev dihanja, srčnega utripa in prebavnega trakta, oslabi telesno motoriko, zoži zenice ter povzroča zaspanost in lajša bolečine. Značilen učinek heroina povzroči, da telo preplavi občutek fizične topline in samozavesti.

Posledice: heroin povzroča izredno močno fizično in psihično odvisnost. Pri predoziranju pride do zastoja dihanja, kome in smrti. Pogosto pride do okužbe z virusi hepatitisa in HIV.

Ekstazi ali MDMA

MDMA, ecstasy, iks, bonbon, cukr, E itd.

Oblika in uporaba: MDMA se ponavadi dobi v obliki tablet in kristalov, lahko je tudi v kapsulah itd.

Učinki: je entaktogena droga, ki povzroči občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi.

Posledice: povzroča motnje koncentracije in kratkotrajnega spomina. Pride do erektilne disfunkcije in težav z doseganjem orgazma, paranoje. Možna je tudi depresija, epileptični napad, vročinska kap in na koncu smrt.

GHB

Po učinkih podoben MDMA, imenujejo ga tudi tekoči ekstazi.

Oblika in uporaba: najpogosteje je v tekoči obliki, brez vonja in rahlo slanega okusa. Lahko se ga dobi v prahu, kapsulah.

Učinki: je hipnotik, razvili so ga kot uspavalno sredstvo. V manjših odmerkih povzroča učinek, ki ga lahko primerjamo z alkoholom, pri večjih lahko uporabnik postane omotičen.

Posledice: človek, ki bo vzel preveč, bo najbrž najprej bruhal ali mu bo slabo, potem pa bo zaspal ali padel v nezavest.

Kaj so dizajnerske droge?

Pojem dizajnerskih drog je izredno širok. Sem lahko prištevamo ogromno substanc, številka pa samo še narašča v skladu z domišljijo in zmožnostmi ljudi, ki jih proizvajajo. Danes najpogosteje srečamo mefadrom, etilon, metilon in 4-fluoroamfetamin, vendar se na trgu vsak mesec pojavi kaj novega. Nekatere dizajnerske droge zaradi neraziskanosti še niso prepovedane, a zato niso nič manj nevarne.

Mefedron

Mefedron je zelo nova snov, zato je še povsem neraziskana.

Oblika in uporaba: pojavlja se v obliki belega prahu ali kristalov.

Učinki: povzroča občutke evforije, sreče, ljubezni. Učinki so kratkotrajni (okoli ene ure), po prenehanju delovanja pa se pri večini uporabnikov pojavi zelo močna želja po še.

Posledice: ob velikih odmerkih lahko povzroča krče in napade, podobne epilepsiji. Dan po uporabi nekateri uporabniki poročajo o hudih bolečinah v želodcu, slabosti in glavobolu. Povzroča tudi poškodbe sluznice in pomodrelost prstov.

droge

Da ne boš verjela kar vsega ...

Mit #1 Odvisnost je zgolj stvar volje.

Nihče, ki začne uporabljati droge, ne načrtuje, da bo postal odvisen. Uporaba se sicer začne z izbiro posameznika, odvisnosti pa nihče ne izbere. Ko se razvije odvisnost, se zgodijo tudi nekatere spremembe v možganih, ki postavijo željo po uporabi drog pred moč volje. Ko se odvisnost razvije, pri uporabniku ne gre več za potrebo po užitku, ampak za potrebo po lajšanju močne želje po drogi.

Mit #2 Dovoljene droge niso škodljive.

Če nekaj (še) ni prepovedano, to ne pomeni, da nima stranskih učinkov oziroma da ni škodljivo. Opozorila na cigaretnih škatlicah in v oglasih za alkoholne pijače ter stranski učinki različnih zdravil so dovolj zgovoren primer, da so tudi dovoljene droge lahko nevarne. Ne smemo pozabiti niti novih drog, ki se pojavljajo po svetu in (še) niso prepovedane. Take droge so običajno tudi neraziskane, predvsem pa ni znan njihov učinek na posameznika in njegovo zdravje.

Mit #3 Uporaba konoplje je varna.

Kot vsaka droga ima tudi uporaba konoplje stranske učinke. Pri nekaterih uporabnikih lahko namesto sproščenosti in dobre volje sproži občutke neugodja, paniko ali depresijo. Dodatne težave pa lahko povzroča tudi tistim uporabnikom, ki imajo težave s srcem, pljuči ali težave v duševnem zdravju. Edina varna uporaba drog je neuporaba.

Mit #4 Če imaš družino in stabilno službo, ne moreš biti odvisen.

Nekateri uporabniki drog lahko nekaj časa te stvari brez težav peljejo skupaj – tudi tako, da tega družina oziroma sodelavci ne izvedo ali opazijo. Drugi imajo razumevajočo ženo ali šefa, ki jim manjše spodrsljaje, odsotnosti ali napake oprosti oziroma spregleda. Drži pa, da za isti učinek oziroma za normalno delovanje potrebuje uporabnik vedno več droge in da uporabnik vedno več časa porabi za razmišljanje o njej, o tem, kako jo bo dobil in kdaj jo bo naslednjič uporabil. Če že ni drugih težav, pa prej ali slej oba dejavnika vplivata tudi na družinsko življenje in delo.

Mit #5 Mešanje drog ni škodljivo.

Če hkrati uporabljaš več različnih drog, nehajo veljati pravila uporabe vsake droge posebej. Telo se namreč na drogo, ko je že pod vplivom neke druge droge, odziva popolnoma drugače, zato so učinki še bolj nepredvidljivi in nevarnosti še večje. Zaradi medsebojnih učinkov drog je tudi možnost predoziranja večja.

Mit #6 'Naravne' droge so manj škod­ljive od sintetičnih.

Prav tako kot sintetične droge tudi droge naravnega izvora (konoplja, halucinogene gobice in druge) povzročajo spremembe v našem telesu in tudi njihova uporaba prinaša določena tveganja.

Mit #7 Ko si enkrat odvisnik, si vedno odvisnik.

Odvajanje ni lahko in ne uspe vsakomur, kljub temu pa odvisnosti ni nemogoče premagati.

Mit #8 Vdihavanje lepila povzroči takojšnjo zadetost, zato ni časa, da bi ti škodilo.

Lepilo tako kot drugi inhalanti povzroča nepravilno bitje srca, ki je lahko vzrok nenadne smrti. Zaradi kemikalij, ki so v lepilu, se lahko pojavijo različni izpuščaji ali rdečice, izcedki iz nosu ali oči. Obstaja pa tudi dodatna nevarnost zadušitve, če se lepilo vdihuje prek vrečke.

Mit #9 Če začneš uporabljati marihuano, boš prej ali slej končal na heroinu.

Res je, da je večina uporabnikov heroina dejansko začela z marihuano, še verjetneje so bili pred njo tudi cigarete in alkohol. Veliko mladih v določenem življenjskem obdobju z drogami eksperimentira, jih preizkuša in uporablja iz različnih vzgibov, vendar velika večina njihovo uporabo pozneje opusti.

Mit #10 Od ene tabletke ekstazija ne moreš umreti.

Kot vsaka psihoaktivna substanca ima tudi ekstazi svoje stranske učinke, ki so v nekaterih primerih lahko tudi smrtni. Zanj sta najbolj značilna in nevarna zapleta: vročinski udar in možganski edem, ki se lahko končata s smrtjo. Vročinski udar lahko nastane zaradi kombinacije učinkov MDMA-ja in intenzivnega plesanja v vročih, slabo zračenih prostorih. Možganski edem nastane zaradi vnosa prevelike količine vode v telo. Možgani se zaradi tega lahko nevarno razširijo in povzročijo nepopravljivo škodo ali smrt.

Mit #11 Primesi v kokainu so neškodljive, dodajajo jih predvsem zaradi povečanja teže (in zaslužka).

Kokainu (in tudi drugim drogam) dodajajo različne primesi, tako tiste neaktivne (sladkor, laktozo, škrob ali sodo bikarbono), ki so načeloma neškodljive, kot tudi farmakološko aktivne. Take snovi so različna (ukinjena) zdravila, strupi in druge kemikalije, pogosto mu dodajajo tudi kofein. Takšne primesi lahko precej povečajo možnost dodatnih zapletov.

Legalizacija drog. Za ali proti?

ZA: Vojna proti drogam je naredila veliko več škode kot same droge. Če bi bile droge prosto dostopne na trgu, bi uporabniki točno vedeli, kaj vsebujejo droge, cene bi se normalizirale, kriminalne združbe se s tem ne bi več okoriščale in tudi zdrav­ljenje bi bilo dostopnejše ter manj stigmatizirano. Če bi denar, ki ga usmerjamo v vojno proti drogam, usmerili v raziskovanje in zdravljenje odvisnosti, bi bila škoda veliko manjša, skoraj minimalna.

PROTI: Droge so zelo močne substance, ki jih je izredno nevarno uživati. Obstaja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi bile dostopne javnosti. Brez dvoma bi uporaba drog doživela močno porast, nato pa bi se stanje normaliziralo. Človek v današnjem času morda še ni pripravljen na tak korak.

Vprašaj Alico

Iz dnevniških zapisov 15-letne Američanke smo izluščili nekaj citatov, ki pričajo o nihajoče trpečem letu, v katerem je dekle spoznalo svoje sredstvo za smrt.

7. julij: "V veleblagovnici je mimo prišla Jill Peters. Odkar smo se preselili, je nisem videla, pa že prej nisem bila nikoli v resnici del njene družbe, ki je nekakšna elita. Rekla je, da bo jutri zvečer povabila nekaj ljudi k sebi in me bo poklicala. Joj, upam, da me bo res!"

10. julij: "Ne vem, ali naj me bo sram ali naj skačem od veselja. Vem le, da sem sinoči doživela najbolj neverjetno izkušnjo v življenju."

6. avgust: "Nisem več nedolžna! Sprašujem se, ali bi bil seks tako vznemirljiv, tako čudovit in tako neopisljiv tudi brez acida."

13. avgust: "Komaj se zadržujem, da ne bi jokala. Mami in očka sta pravkar telefonirala in mi rekla, kako ponosna sta, da sem jaz njuna hči."

26. september: "Končno sem kadila hašiš in bilo je še boljše, kot sem pričakovala! Povedal mi je, naj ne pričakujem, da bo tako kot z alkoholom, pa sem mu povedala, da sploh še nisem pila drugega kot šampanjec za rojstni dan." 1

8. oktober: "In jaz preprodajam droge za pedra, ki najbrž sploh nima bolnega očeta."

27. november: "Sinoči je bil najhujši večer v mojem usranem, gnilem, smrdljivem, zajebanem življenju. Heroin pričara super občutke, boljše od česarkoli, kar sem jemala prej. Šele pozneje mi je postalo jasno, da sta naju Sheila in njen fant izmenično posiljevala in se brutalno znašala nad nama."

24. januar: "Joj, prekleto, prekleto, prekleto, že spet se je zgodilo! Kdor trdi, da trava in acid ne povzročata odvisnosti, je preklet neumen trapast idiot, neveden kreten!"

8. februar: "Prestrašena sem in osamljena in bolna. Še nikoli v življenju nisem bila tako bolna."

?: "Prekleta debela rit me prisili, da mu ga potegnem, preden mi da robo. Vsi drugi samo ležijo naokrog, kot bi bili mrtvi, in mali Jacob se dere: 'Mami, oči zdaj ne more priti, ker poriva Carlo!' Moram se spraviti ven iz te usrane luknje."

?. marec: "Ne razumem, kako me imata lahko še vedno rada in še vedno hočeta, da se vrnem. A me imata! Čisto zares!"

8. april: "Majcenega sivega mucka Srečka sem si dvignila k ušesu in čutila toploto njegovega drobcenega telesa in poslušala, kako prede. Preplavil me je tako močan občutek, da se mi je zdelo, kot da me hoče raznesti. Bolje kot trip, tisočkrat bolje, milijonkrat, trilijonkrat bolje."

12. junij: "Po mojem me hoče stara mamilarska banda spraviti čisto ob pamet. Marcie me je pogledala s čudovitim smehljajem in rekla: 'Nocoj imamo zabavo in to je tvoja zadnja priložnost!'"

22. julij: "Tako me je strah, da sploh ne morem globoko vdihniti."

5. avgust: "Rekel mi je tudi, da bom svojo težavo lahko premagala šele takrat, ko si bom priznala, da imam težavo, ampak kako naj to naredim, če pa v resnici nimam težave?"

25. september : "Spominjam se, da so se mi še leto poprej vsi zdeli dolgočasni, ker niso jemali mamil, zdaj pa si ne želim drugega, kot da bi mi dali še eno priložnost."

30. september: "Sprašujem se, ali je življenje tako naporno in zapleteno tudi za druge. Upam, da ne, ker takšne zmede ne bi privoščila nikomur."

14. oktober: "Ura je dve zjutraj in pravkar sem doživela najslajši občutek v življenju. Spet sem poskusila moliti."

droge

MOJCA, 21 let: Zaljubljena v narkomana

"Svojega fanta sem spoznala med opravljanjem prakse na Kraljih ulice. Ko sem ga prvič videla, nisem posumila, da je narkoman. Dobro sva se ujela, bil je drugačen od vseh drugih tam in že prvi dan mi je zagotovil, da želi z drogami nehati. Postal mi je všeč in želela sem mu pomagati pri odločitvi, ki jo je sprejel.

Na njem mi ni všeč nič odvisniškega in z njim vsekakor nisem zato, ker je odvisen. V droge je zabredel že kot mladostnik, verjetno zaradi težav z družino, s katero z izjemo sestre nima več stikov, in pa slabe družbe, s katero je sprva začel kaditi cigarete, nato je preklopil na travo, pri šestnajstih pa je redno začel uporabljati heroin.

Denar je služil s prodajanjem časopisa Kralji ulice in preprodajanjem droge, česar ne počne več. V procesu odvajanja je preklopil na substitol, nato na metadon, občasno pa se je zadel tudi s kokainom in uspavalnimi tabletami.

Ko je bil zadet, sem se počutila čudno, imel je odsoten, meglen pogled, zjutraj in zvečer je 'komiral', čez dan pa je bil videti precej normalno. Včasih mi je bilo celo bolj všeč, da ni bil trezen, saj se je tako samo pritoževal, bil je tečen in neprijazen, zadrogiran pa je bil zaspan in miren.

Kljub vsem padcem in vzponom se je ves čas, ko je bil z menoj, želel odvaditi mamil. Nekajkrat je skoraj obupal, a je trenutno v komuni, kjer se po detoksikaciji z metadonom in terapevtskih pogovorih poskuša dokončno odvaditi od drog.

Ker je pri odvisnikih droga pogosto na prvem mestu, sem mu dala ultimat. Zdaj se mora odločiti med mamili in mano. Če mu bo tudi tokrat spodletelo, se bova morala raziti. Sama nisem nikoli poskusila nobene droge in tega mi tudi on ne dovoli, saj pravi, da je nemogoče živeti normalno življenje in življenje z drogo hkrati.

Rekel mi je, da sem neumna, če začnem jemati droge, čeprav ga vidim, kakšen je on. Morda se sliši čudno, vendar se dejansko bojim sveta drog, hkrati pa si ne morem kaj, da mu ne bi pomagala. Šele zdaj, ko sem spoznala njega, opažam, koliko ljudi se drogira. Vidim jih na avtobusu, v domačem kraju in to so ljudje, ki jim tega nikoli ne bi pripisali. Zares jih ni malo.

Ni mi treba videti odebeljenih prstov in vbodov v žile, da bi jih prepoznala, vsi imajo namreč isti odsoten pogled in neko 'prevleko' čez oči. Ko sem doma povedala za svojega novega fanta, sem pričakovala, da bo oče znorel, a me je presenetil.

Mami je bila veliko bolj zaskrb­ljena. Zdaj se starši ne vtikajo več, le k nam domov mu ni dovoljeno. Pri 28 letih mojega fanta skrbi, kje bo kot ozdravljeni odvisnik dobil zaposlitev in stanovanje. Sprašuje se, kakšen bo odziv staršev, s katerimi se ponovno želi zbližati, in ali bom jaz za vedno ostala z njim. Sama se v prihodnosti z njim ne vidim.

Če se nič ne bo spremenilo, preprosto ne bom zdržala. Skozi to izkušnjo sem spoznala moč, za katero prej nisem vedela, da jo premorem. Ljudje ne razumejo in me odvračajo od njega, zato se pogosto počutim še slabše. Razumem njihovo skrb in sama bi verjetno ravnala enako. Vsem puncam, ki se zanimajo za fante, ki imajo težave z drogo, pa svetujem, da se v takšna razmerja ne zapletajo, saj je mučno in naporno."

Kam po pomoč?

Ni dovolj, da ljudje slišijo samo, da so droge slabe. Eno glavnih tveganj je, da ljudje ne vedo, kaj vse droga vsebuje.

O tveganjih in koristnih dejavnostih društva DrogArt se pozanimaj na spletni strani: www.drogart.org

Druge koristne spletne strani:

www.izberisam.org
www.erowid.org
http://pelikan.karitas.si
http://drustvo-stigma.si

Besedilo: Anamarija Lukovac, fotografije: Getty images, Michael Edwards, Fabio Heizenreder, Profimedia

Viri pri pisanju članka: www.drogart.org, knjiga Vprašaj Alico anonimne avtorice. Zahvaljujemo se Mini Paš, predstavnici DrogArta, ki nam je pomagala pri pripravi članka.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri