Pisec poljudnoznanstvenih knjig, Theodore Gray, je v svojem vrhunskem novem delu Elementi zapisal: "Periodni sistem elementov je splošni katalog vsega, kar vam lahko pade na nogo."
In dodal:
"Marsičesa, kot na primer svetlobe, ljubezni, logike ali časa tu sicer ne boste našli. A prav nič od naštetega vam ne more pasti na nogo."
Govorimo skratka o materiji vsega, kar je.
Snov, iz katerega je stkano vesolje!
Karkoli je na svetu otipljivega, je sestavljeno iz elementov, in ti imajo dva obraza. Najdemo jih v čisti obliki ali pa kot dolgo vrsto kemijskih spojin, ki nastanejo, ko se vežejo z drugimi elementi.
Ta trenutek je v periodnem sistemu zasedenih 118 atomskih števil, a avtor pravi, da bo slednje ob novih odkritjih še naraslo.
S knjigo Theodorja Graya se boš lahko podala na zanimivo popotovanje po elementih: od prvega (vodika, zaradi katerega se zvezde ponoči tako lepo svetijo) do trenutno zadnjega, katerega ime (ununoktij) si najverjetneje ne boš zapomnila. Sicer pa, morda ga niti še ne gre zares pomniti. Pa ne zato, ker je stroka mnenja, da tako in tako pripada druščini elementov, ki jih na zemlji niti ni zares najti, temveč zato, ker je bil atom, ki je zapisan pod zaporedno številko 118, odkrit šele leta 2010, šest atomov tega elementa pa je v ruskem središču za jedrske raziskave v Dubni izdelala ameriško-ruska skupina znanstvenikov, ki se do dandanes še ni povsem zedinila, kako bi gručico teh atomov sploh zares poimenovala.
In med tem prvim in zaenkrat zadnjim je seveda še cel kup zanimivih elementov z nadvse zanimivimi zgodbami - marsikatera od njih je skozi tisočletja usodno zaznamovala tudi zgodovino človeštva.
Nazoren primer tega bi bil kaj lahko element, ki je zapisan pod atomskim zaporedjem 79. Govorimo seveda o elementu ...
Zlato (AU)
Zlato je zlato!
Z njim primerjamo vse druge kovine. In čeprav je rodij (45) dražji (če zmoreš verjeti), pa se ob pogledu nanj nikomur ne zasvetijo oči od pohlepa. Le še ogljik (6), seveda v obliki diamanta, lahko v ljudeh sproži takšno vročično strast. A diamanti so minljivi, vročina jih zlahka uniči, in takoj ko bo tudi večje mogoče proizvajati industrijsko, bodo brez prave vrednosti.
"Diamanti so goljufivi," piše Theodore Gray: "zlato pa je tisto pravo, eno in edino, zato si povsem zasluži malikovanje, ki ga vzbuja."
A zakaj ga zares tako zelo cenimo?
Ker se za razliko od ostalih kovin tako lepo (in večno) sveti, ker je odličen električen prevodnik in ... ker ga ni ravno veliko!
Si vedela, da bi bilo vsega zlata, kar so ga izkopali v vsej zgodovini človeštva, dovolj le za kocko s stranico kakšnih 18 metrov?
"In če vam bo kdaj kakšna brihta poskušala dopovedati, da bi moral denar spet imeti zlato podlago, ga opozorite, da bi bila po trenutnih cenah takšna zlata kocka vredna le piškavih nekaj tisoč milijard evrov, kar je bistveno manj od vrednosti denarja v obtoku. Za takšno vrednost denarja na svetu preprosto ni dovolj zlata."
Bi rada vedela še več?
Naj ti na tem mestu priporočimo ...
Za vse, ki jih zanima kemija!
O veliki knjigi Elementi - slikovni pregled vseh znanih atomov v vesolju, avtorja Theodore Graya, ki sta jih s čudovitimi fotografijami opremila skupaj z Nickom Mannom, so med drugim povedali:
"V zelo dobesednem pomenu je to najbolj pisan in slikovit prikaz kemijskih elementov, kar sem jih kdaj prebral. Ključno znanje o posameznem elementu je podano z lahkotnostjo, ob kateri je branje užitek. Za takšno poljudnoznanstveno mojstrovino si Theodore Gray zasluži vse čestitke." - John Emsley, avtor poljudnoznanstvenih knjig.
"Ta čudovita knjiga je dosti več kot le vodič skozi elemente periodnega sistema: popolnoma bo namreč spremenila vaš pogled na snovi, iz katere je zgrajen naš svet, in poglobila njihovo poznavanje." Oliver Sacks, avtor številnih znanstvenih knjig.
Knjiga Elementi, ki je plod avtorjevega sedemletnega raziskovanja in fotografiranja elementov, je pred kratkim izšla pri Tehniški založbi Slovenije.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
:%20Zlato%20je%20zlato!){kind=link}