Dramatični triler Misija Argo, ki je nastal po resničnih dogodkih, obuja tajni podvig, pri katerem je šlo za življenje ali smrt: za kulisami krize s talci v Iranu je namreč potekalo tajno reševanje šestih Američanov, v katerem sta imela pomembno, a širši javnosti malo znano vlogo CIA in Hollywood – podatek, ki je še dolga leta po dogodku ostal strogo varovana skrivnost.
Ben Affleck je režiser, producent in igralec v filmu Misija Argo, ki temelji na resnični zgodbi o tajnem reševanju šestih Američanov, ujetih v Iranu, takoj po prevzemu ameriškega veleposlaništva v Teheranu, leta 1979, ki je pretresel ves svet.
Šesterica je komajda ubežala usodi talcev, ki so jih v veleposlaništvu zajeli iranski revolucionarji, in se zatekla na dom kanadskega veleposlanika Kena Taylorja. A 'gostje', kot se jih je prijel vzdevek, so bili nenehno v nevarnosti. Da jih najdejo, ujamejo ... ali še kaj hujšega. Čas se je bliskovito iztekal in vrhunski strokovnjak Cie za tovrstne zadeve se je domislil sijajnega, a povsem neverjetnega načrta za njihov pobeg.
Kot razlaga Affleck, je Tony "prijateljeval s slovitim maskerjem Johnom Chambersom in se zavedal, da je povsem mogoče, da filmarji brez pretiranih težav potujejo po svetu in si ogledujejo različne lokacije za morebitna snemanja. Tako mu je na misel prišla rešitev, ki se je ne bi domislil nihče drug."
Reševalna akcija je zahtevala ustanovitev verodostojne hollywoodske filmske produkcijske hiše s čisto pravim osebjem, scenariji, stiki z javnostmi in zakupljenimi studii v Los Angelesu. Šesterica naj bi se izdajala za kanadsko filmsko ekipo, ki išče prizorišča za snemanje, in se nato preprosto vkrcala v letalo in odletela iz Irana. Kar pa je bilo vse prej kot enostavno.
"Šlo je za igro brez pravil," poudarja Mendez, "zato je bilo nadvse tvegano. Največja nevarnost je bila muhavost ljudi, ki smo jih poskušali prelisičiti. Nikakor nismo mogli predvideti, kaj bi se zgodilo, če bi nas ujeli. Nam ali talcem v ameriškem veleposlaništvu."
Kanadski parlament je na izrednem zasedanju dovolil redko izjemo v svoji zakonodaji in omogočil, da je šest Američanov dobilo kanadske potne liste. Veleposlanik Taylor jih je dobil prek diplomatske pošte in se sestal z Mendezom, da mu jih preda. Taylor, vešč ponarejanja, jih je opremil z ustreznimi iranskimi vizumi in dodal datume, ki so pričali, da je šesterica v državo prispela šele dan pred tem.
