Letos mineva 180 let od rojstva velikega izumitelja dinamita - Alfreda Nobela.
Alfred Nobel ljudem ni ostal znan le kot veliki izumitelj, ampak tudi kot človek, ki je večino svojega premoženja (94 odstotkov) namenil za ustanovitev Nobelove nagrade, ki se podeljuje znanstvenikom in drugim vrhunskim posameznikom ne glede na državljanstvo. Celotno zamisel je zelo nenatančno in na trenutke zmedeno opisal v enem samem odstavku oporoke.
Zanimivosti iz življenja Alfreda Nobela in o Nobelovi nagradi:
- Alfred je bil ateist. Že pri 17 letih je poleg materinega jezika švedščine tekoče govoril še rusko, francosko, angleško in nemško, pozneje se je naučil še italijansko.
- Alfred je leta 1867 odkril, da se nitroglicerin lahko stabilizira, če se vgradi v snov z dobrimi absorpcijskimi lastnostmi. Izbral je diatomejsko zemljo in to zmes patentiral kot dinamit. Diatomejska zemlja je sestavljena iz ostankov odmrlih kremenastih alg, ki se odlagajo na dnu voda in je v naravi precej pogosta. Obdelana diatomejska zemlja se danes uporablja kot filtracijsko sredstvo za pripravo pijač ter kot polnilo v industriji gum, papirja, zdravil, zobnih past itd.
- V čast Alfreda Nobela je poimenovan kemijski element nobelij, odkrit leta 1956.
- Edini Nobelov nagrajenec slovenskega rodu je Friderik Pregl (1869–1930), ki je za izum postopka mikroanalize organskih snovi prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1923.
- Alfred Nobel je napisal tragedijo v štirih dejanjih Nemeza, ki temelji na resnični osebi Beatrice Cenci, ki je bila obsojena in usmrčena 11. septembra 1599 v Rimu. Nemezo je Vinko Ošlak prevedel (iz esperanta) v slovenščino.
- Besedo dinamit je Alfred vzel iz starogrške besede dunamis, ki pomeni moč.
- Njegov oče Immanuel Nobel je izumil rotacijsko stružnico, ki se uporablja za proizvodnjo vezanih plošč.
- Leta 1968 je Švedska kraljeva banka ob svoji 300-letnici uvedla nagrado za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela. Sicer ne šteje za uradno Nobelovo nagrado, vendar se podeljuje na isti slovesnosti.
- Nobelove nagrade spremlja občasna kontroverznost (v zadnjem obdobju predvsem tista za mir), vseeno pa velja vsaka od nagrad za najprestižnejše priznanje svojega področja na svetu.
Nobelova nagrada - od nominacij do podelitve!
Nagrade se podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti, imena nagrajencev pa različni odbori in institucije praviloma objavijo že oktobra. Nagrade, razen tiste za mir, podeljujejo na ceremoniji v stockholmski koncertni dvorani. Medalje prejmejo iz rok švedskega kralja, sledi banket v mestni hiši za približno 1.300 gostov, na katerem je tudi kraljeva družina. Ceremonija ob podelitvi nagrad za mir poteka v mestni hiši Osla. Postopek podeljevanja nagrad je natančno določen: jeseni v letu pred podelitvijo pošlje Nobelov komite obrazce za nominacije več tisoč organizacijam in posameznikom, večinoma so to akademiki, univerzitetni profesorji in predhodni nagrajenci. Pri Nobelovi nagradi za mir so udeležene še vlade različnih držav ter člani mednarodnih sodišč. Zbiranje nominacij se zaključi 31. januarja, nato komite sestavi seznam 300 nominirancev, pri čemer lahko doda še svoje. Sezname po področjih pošljejo institucijam, ki podeljujejo nagrade, ki imenujejo svoje komisije, te pa nato izberejo nagrajence. Nagrajenci so razglašeni takoj po odločitvi, na katero se ni mogoče pritožiti. Posthumne nominacije niso dovoljene, prav tako ne more predlagatelj nominirati sebe. Le Nobelove nagrade za mir lahko prejmejo tudi organizacije, vse preostale samo posamezniki. Vse nominacije so tajne med postopkom in še 50 let po podelitvi. Nagrado spremlja tudi večji denarni znesek, približno milijon evrov.
Več branja na to temo tudi na spletni povezavi
