28. junija mineva 100 let od sarajevskega atentata

28. 6. 2014
28. junija mineva 100 let od sarajevskega atentata

Povod za pričetek 1. svetovne vojne, ki je prinesla 10 milijonov žrtev na frontah, 10 milijonov umrlih zaradi posledic vojne, 20 milijonov ranjenih, 12 milijonov vdov in sirot, je bil sarajevski atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda , ki se je zgodil 28. junija 1914.

Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand (nečak cesarja Franca Jožefa) je skupaj z ženo Sofijo konec junija 1914 nameraval obiskati manevre avstro-ogrskih vojaških enot, nastanjenih v Bosni in Hercegovini.

Tajna srbska teroristična organizacija Ujedinjenje ili smrt, bolj znana pod imenom Črna roka, se je odločila, da na pomembnega obiskovalca izvede atentat v Sarajevu. V načrtu je bilo, da ubijejo tudi upravnika Bosne in Hercegovine Oskarja Potioreka. Za atentat je pridobila sedem članov gibanja Mlada Bosna, ki so bili vsi študentje ali celo mladoletni.

Na srbski vidovdan, 28. junija, so se izbrani mladeniči vsak zase postavili po ulici, kjer je peljala povorka s Francom Ferdinandom.

Prvi je poskušal izvesti atentat Nedeljko Ćabrinović, ki je vrgel bombo v prestolonaslednikov avto z odprto streho. A Franc Ferdinand je bombo odbil z roko, tako da je eksplodirala pod naslednjim avtomobilom v koloni ter ranila več ljudi. Ćabrinovića so aretirali, preostali atentatorji pa so zapustili svoja mesta in se začeli umikati. Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v neuspelem bombnem napadu. S spletom nesrečnih okoliščin se je Franc Fedinand pripeljal mimo Latinskega mosta v Sarajevu, kjer se je umikal 19-letni atentator Gavrilo Princip, ki ni okleval ter potegnil pištolo. Z dvema streloma je ubil prestolonaslednika in njegovo ženo Sofijo. Princip se je nato poskušal ubiti s cianidom, vendar je strup izbruhal (kot tudi Ćabrinović). Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za smrtno kazen (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe.

48-urni ultimat in vojna

Po atentatu je Avstro-Ogrska, ki jo je podpirala ali bolje hujskala Nemčija, postavila ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bili izjemno popustljiva, saj si ni želela vojne, a vsega ni mogla sprejeti. Vse se je odvijalo zelo hitro in Avstro-Ogrska je 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji. Napadeno balkansko kraljevino so podprle sile antante (Anglija, Francija, Rusija) in zaradi drugih nesoglasij se je začela 1. svetovna vojna, ki je prinesla 10 milijonov žrtev na frontah, 10 milijonov umrlih zaradi posledic vojne, 20 milijonov ranjenih, 12 milijonov vdov in sirot.

Vzroki za 1. svetovno vojno

Do prve svetovne vojne ni prišlo le zaradi atentata.

Nakopičilo se je več problemov: povečana militarizacija Nemčije in Avstro-Ogrske, bojna razpoloženost drugih držav predvsem zaradi neenakomerne razdelitve kolonij, kar je privedlo do imperialistične politike, in številna ter druga mednarodna nasprotja med državami. Prav tako so se dogajale številne krize v Evropi: vstaje, revolucije, atentati, nacionalna gibanja, ki jih je Evropa potlačila s silo. Teorija zarote pravi, da veliki vojni niso nasprotovali tudi veleindustrialci vseh evropskih držav in banke (več ali manj v zasebnih rokah), ki so vojno na vseh straneh financirale.

Nesrečni Gavrilo Princip

Bosanski Srb iz Obljaja se je rodil šibkega zdravja, saj je bolehal za tuberkulozo. V Sarajevu je obiskoval trgovsko srednjo šolo. Februarja 1912 se je kot mladi revolucionar udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v Beograd ter se tam poskusil vpisati na študij na prvo beograjsko gimnazijo, vendar mu ni uspelo opraviti sprejemnih izpitov. Prav tako so ga zavrnili v vojski zaradi njegove male rasti in šibkega zdravja. Vse te zavrnitve so ga verjetno gnale, da bi se dokazal v 'pogumnem' dejanju. Na žalost je bilo njegovo dejanje tudi zelo neumno in nečastno (čeprav je bil v komunizmu čaščen), saj je poleg prestolonaslednika ubil tudi nedolžno žensko nadvojvodinjo Sofijo (bila je tudi noseča) in je v zgodovino zapisan kot eden najbolj znanih atentatorjev. Za posledicami tuberkuloze je umrl star komaj 23 let (leta 1918), v zaporu v Terezinu na Češkem. Ob smrti je tehtal le 40 kilogramov.

Kdo je bil naročnik umora?

Odgovornost za atentat je padla na domoljuba (nacionalista) Dragutina Dimitrijevića – Apisa, načelnika srbske obveščevalne službe in enega izmed ustanoviteljev Črne roke, ki je tudi organiziral častniški puč, ki se je končal z atentatom na srbskega kralja Aleksandra Obrenovića. Verjame se, da srbska vlada ni sodelovala pri atentatu, saj je bila Srbija utrujena od balkanskih vojn, prav tako so bile takrat pred vrati volitve. Nevarnega Apisa je srbska politika odstranila leta 1917, ko so ga usmrtili zaradi krive obsodbe načrtovanja napada na srbskega regenta Aleksandra Karađorđevića. Zaradi tedanjih nemirnih časov obstaja možnost, da je Apisu atentat plačal in naročil kdo iz Avstrije, Nemčije ali od kod drugod.

Zanimivosti iz tistega obdobja:

  • Po jugoslovanskem (srbskem) zgodovinarju Vladimirju Dedijerju noben politični umor v novejši zgodovini ni imel tako daljnosežnih posledic kakor smrt nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu.
  • Mlada Bosna je bilo gibanje, v katero so bili vključeni Srbi, Hrvati in Bošnjaki, katerih namen je bila samostojnost izpod Avstro-Ogrske ter tudi združitev vseh južnih Slovanov v neodvisno državo. Bila je revolucionarna organizacija, ki je izhajala iz filozofskega prepričanja, da je 'umor tirana' opravičljiv.
  • Anglija in Nemčija sta si napovedali vojno, čeprav sta bila angleški kralj George V. in nemški cesar William II. bratranca v prvem kolenu.
  • Vidovdan je praznik svetega Vida (28. junij), ki ga srbska pravoslavna cerkev praznuje kot spomin na kosovsko bitko leta 1389.
  • Princip je uporabil polavtomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat tudi zgodil.
  • Razmere v začetku 20. stoletja so bile zaradi velikih večnacionalnih držav ter neposluha za male narode zelo naklonjene radikalnim organizacijam.
  • Bosna in Hercegovina je bila do konca 1. svetovne vojne turška pokrajina, ki je spadala pod Avstro-Ogrsko.
  • Cesar Franc Jožef je imel zaradi nacionalnih trenj idejo, da bi naredil državo Avstrijcev, Madžarov in Slovanov, vendar so temu takoj ostro nasprotovali Madžari, ki bi izgubili dostop do morja.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"