1. maj – mednarodni dan delavstva

1. 5. 2013
1. maj – mednarodni dan delavstva

V Sloveniji 1. maj ni samo praznik dela, za Slovence je tudi praznik šeg, navad in ne nazadnje tudi verskih obredov.

Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika (tudi nošnja nageljnov). Splošno razširjen običaj je tudi postavljanje prvomajskega mlaja.

Zanimivosti o prazniku:

  • Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prazniku dela poskušala dodati dokaj pozno, leta 1955, ko ga je razglasila za dan svetega Jožefa Delavca (mož device Marije in krušni oče Jezusa), ki pa se nikoli ni prijel.
  • Delavci v ZDA so pred osemurnim delavnikom delali od 9 do 14 ur dnevno, šest dni v tednu ter vse tedne v letu.
  • Po nekaterih pričevanjih naj bi v Chicagusamo en policist od osmih umrl zaradi eksplozije bombe. V vsesplošni paniki, dimu in kaosu naj bi se policisti postrelili med seboj.
  • Peterica obtoženih na procesu je bila nemške narodnosti (plus še eden nemško govoreči). Guverner Illinoisa John Peter Altgerd, ki je četverici podpisal njihovo smrtno kazen, je bil prav tako nemški emigrant.
  • Porota proti bombašem je bila skrbno izbrana, saj je bil eden izmed njenih članov sorodnik ubitega policista. Prav tako so mediji in vladne službe močno obsojale bombaše in zahtevale strogo kazen.
  • Blutmai' (krvavi maj) - Leta 1929 se je na letnem delavskem zborovanju v Berlinu zgodil krvavi obračun med policijo in delavci (32 mrtvih), ki sta ga zaradi nestrinjanja zakrivili nemska socialdemokratska stranka ter nemška komunistična partija. Nezmožnost skupnega sodelovanja je bila vzrok za vzpon nacistične stranke leta 1933, ki je takoj uzakonila 1. maj kot praz­nik dela, vendar hkrati prepovedala vse delavske zveze in posledično zborovanja.
  • Danes imajo prvomajska zborovanja v Nemčiji (od leta 1987) močan politični prizvok, znane so po svoji nasilnosti, ko se radikalni levičarji spopadajo s policisti. V zad­njih letih so kot provokacijo svoja zborovanja tega dne organizirali tudi skrajni desničarji, kar je seveda privedlo do spopadov.
  • Od konca devetdesetih let 20. stoletja se tudi v Veliki Britaniji dogajajo velike in nasilne demonstracije protikapitalističnega aktivistov, ki se velikokrat končajo s spopadi protestnikov in policije.

Več o zgodovini praznika si lahko prebereš na portalu Lisa.si

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ