Resnična zgodba Anne Lynne McCord

Ko sem v 90210 igrala Naomi, je žensko, ki sem jo upodobila, posilila oseba, ki jo je poznala. Zgodba se mi je zdela dobrodošla, saj sem čutila, da je pomembna za gledalce. Naučila sem se besedilo in vadila scene. Počutila sem se pripravljena. Potem pa sem se zlomila in se nenadzorovano zjokala, medtem ko so kamere snemale intenzivno sceno – prepir s prijateljico, ki me po napadu ni podpirala. Moji kolegi so mislili, da sem odlično zaigrala vlogo. Sploh si niso predstavljali, da sem resnično doživela seksualni napad od osebe, ki sem jo poznala v zasebnem življenju.

Da boš laže razumela, kaj se mi je zgodilo in zakaj je bil moj odziv takšen – napad sem zakopala globoko v sebi –, moraš najprej izvedeti nekaj dejstev o mojem življenju. To zgodbo pripovedujem zato, ker čutim, da je čas, da spregovorim resnico. Ko sem bila otrok, me je iskrenost pogosto spravila v težave in naučila sem se biti tiho, svoje občutke zadržati zase. Vendar je tega zdaj konec. Zdaj sem se prelevila v duhovno bojevnico.

Odrasla sem v izjemno religiozni in konservativni družini v Georgii v Združenih državah, večino časa sem preživela v majhnem mestecu Monroe v bližini Atlante. Oče je bil krščanski pastor, ki ni pripadal nobeni cerkvi. Moja mati je doma šolala mene in moji dve sestri. Le redko smo gledali televizijo, večinoma le stare epizode Majhne hiške na preriji. Nikoli nismo smele gledati filmov, kot je Harry Potter, ker so bile tam čarovnice. Nikoli nismo govorili o seksu. Pred poroko se ne bi smele niti poljubljati. Bilo je, kot da bi živele leta 1902.

Moji starši so verjeli v strogo disciplino, kot so temu govorili – jaz bi temu rekla zloraba. Kazni so bile boleče in ritualne. Skloniti smo se morale čez posteljo, včasih s spodnjicami navzdol, z rokami, stegnjenimi čez posteljo, da smo bile tepene po riti – z ravnilom, ko smo bile mlajše, in lopatko, ki sta jo moja starša kupila pozneje, ko se jima ravnilo ni zdelo več dovolj močno.

Vse skupaj me je precej begalo. Vedela sem, da me imata starša rada, in tudi jaz sem ju ljubila. Še vedno ju. Oče mi je vedno govoril, da bom lahko počela, karkoli si bom želela. Toda obenem sta mi prizadejala globoko bolečino, kar mi je govorilo, da me sovražita. Vedela sem, da počneta to, kar mislita, da je prav, vendar me je to precej uničilo. En dan sem trpela ob kazni in že naslednji uživala na plaži in si govorila: "Saj morda ni tako slabo."

Ko sem dopolnila 15 let, sta se starša ločila, takrat sem tudi končala šolanje.Sredi prevrata sem izkoristila priložnost ter ju prepričala, da sta mi dovolila podpisati pogodbo z modno agencijo. Preselila sem se v Miami in živela v apartmaju z osmimi drugimi modeli.

Prvič sem živela samostojno, srečevala sem veliko luštnih fantov. Prežemalo me je ogromno norih spolnih občutkov, energija in poželenje med moškim in žensko sta me povsem prevzela. Postala sem precej promiskuitetna, toda v resnici nisem imela spolnih odnosov. Z moškim sem prišla naravnost pred seks in se potem ustavila, ker sem mislila, da bom šla v pekel, če bom šla do konca. Potem sem šla v cerkev, da bi se očistila. Obenem sem moške pripravila do tega, da so bili nasilni do mene, saj sem se v otroštvu naučila, da me ljudje, ki me imajo radi, prizadenejo. Najedala sem jim, jih klofutala, dokler si niso oni želeli udariti mene. Moje spolne zveze so bila temačne in nasilno dramatične.

Pri 16 letih se je vse skupaj malce umirilo, ko sem srečala prelepega fanta, ki je vstopil v agencijo. Bil je tekač, sin hipijev. Med nama je takoj preskočila iskrica. Ko sva imela 17 let, sva se skupaj preselila v New York in oba še naprej delala kot modela. To je bilo okej obdobje mojega življenja, bila sem zadovoljna, čeprav sem se borila z občutki sramu, ker sem seksala.

Neke noči sem imela živo nočno moro o svojem otroštvu in fant mi je rekel, da bi se morala soočiti s svojimi starši. Zbrala sem moč, šla sem domov in jima povedala: "Kar sta vidva imela za discipliniranje, sem jaz imela za zlorabo." Moj oče je jokal, mama pa se mi je zdela, kot da je v zanikanju. Toda to je bil pomemben korak.

Ko sem imela 18 let, sem se preselila v Los Angeles, da sem lahko hodila na avdicije za vloge. Moj fant je nameraval priti pozneje. Nekega večera me je poklical prijatelj. Rekel je, da potrebuje dobro prespano noč pred pomembnim sestankom, saj je sicer spal pri nekom na kavču. Poznala sem ga že nekaj časa, zato sem mu rekla, naj pride, in sem mu pripravila čisto brisačo. Nekaj časa sva sedela na postelji in se pogovarjala, potem pa sem zaspala. Ko sem se prebudila, je bil v meni.

Najprej sem bila tako dezorientirana in otopela, da sem zaprla oči in se pretvarjala, da spim. Spraševala sem se, ali sem naredila kaj, da sem mu dala napačno predstavo. Bala sem se, da ga ne bi razjezila. Verjeli ali ne, nisem ga želela užaliti. Želela sem si le, da bi bilo tega konec. Moje otroštvo se je vrnilo nazaj, da bi me preganjalo: zaradi fizičnega nasilja nisem verjela, da obstajajo meje med telesi drugih ljudi in mojim. Nisem verjela, da imam pravico do besede.

Potem pa so moje misli naenkrat zavile na praktično plat težave: Kaj če dobim spolno prenosljivo bolezen? Imam fanta. Rekla sem mu: "Prosim, ne delaj tega!" Ustavil se je, šel v kopalnico in dokončal sam. Preostali del noči sem zmrznjena ležala v postelji in strmela v strop. Ko se je zdanilo, sem mu napisala sporočilo, se vsedla v avto in čakala, da bo odšel. Ko je šel, sem šla v stanovanje, se stuširala in se pretvarjala, da se ni nikoli zgodilo.

Nikomur nisem povedala, le prijateljico sem vprašala, ali naj me skrbi zaradi možnosti zanositve, če je moški med seksom izvlekel ven, preden mu je prišlo. V naslednjih nekaj mesecih sem postala temačna. Prijatelji so me povabili na zabavo, na kateri je bil tisti moški, jaz pa sem se ga izogibala. Potem sem šla nekega večera s prijatelji v klub in ga videla tam. Pogledala sva se v oči, pri tem pa mi je šlo na bruhanje. Obrnila sem se in stekla ven, v promet.

Približno takrat sem dobila vlogo v seriji Nip/Tuck. Moja vloga Eden je bila samozavestna, seksi, pomembna, zasebno pa sem bila v vrtincu. Z avtom sem se odpeljala na osamljeni kraj, parkirala pod drevo in pisala temačno poezijo, nato pa se zarezala z ostrim nožem in drgnila kri.

Potem pa se je moj napadalec soočil z mano. Bila sva v klubu. Spravil me je v kot ter se želel pogovoriti. Rekla sem mu: "Saj veš, kaj se je zgodilo." Odgovoril je: "Kaj hočeš povedati s tem? To, kar se je tiste noči zgodilo med nama, je bilo lepo."

Moj fant se je pojavil za vogalom, nato sem zbežala. Pozneje sem izvedela, da se moj napadalec baha okrog, da sem zaljub­ljena vanj. Končno se je v meni nekaj zlomilo. "Posilil me je!" sem rekla.

Odziv mojega prijatelja me je presenetil. Bil je zelo jezen. Dojela sem, da imam tudi jaz pravico biti jezna. Povedala sem še eni prijateljici in zjokala se je. Spet sem pomislila: "Saj se imam pravico tako počutiti." Povedala sem svojemu fantu, nato še starejši sestri Angel. To je bil še en korak, vendar sem morala doživeti popoln zlom, da so se stvari obrnile.

Prav to se je tudi zgodilo po nekaj letih v mojih zgodnjih dvajsetih. Sprejela sem vlogo v 90210 in imela sem novega moškega, igralca. Zveza je bila burna – prekinila sva približno 45-krat. Največji prepir sva imela na potovanju v Evropo. Ležala sem na postelji v hotelu v Madridu in se počutila vedno bolj osamljena in brezupna. V roki sem držala tablete in resno premišljevala o tem, da bi se ubila. Nisem se bala smrti, čutiti je bila kot odrešitev. Ko si v takšni miselnosti, ne misliš, da je samomor nekaj sebičnega. Misliš, da boš vsem naredil uslugo.

Poklicala sem sestro Angelo, nato še očeta. Nihče se ni oglasil. Nameravala sem pogoltniti tablete in se slišala, kako kričim: "Ustavi se!" Potem je poklicala Angel. Takoj je šla na letališče, da bi prišla v Španijo. Vedela sem, da leti k meni. To me je pomirilo.

Pozneje sem se s pomočjo strokovnjaka začela soočati s preteklostjo. Odpustila sem si, da se nisem postavila zase, svoje izkušnje pa sem začela preusmerjati v nekaj pozitivnega.

Srečala sem Somaly Mam, žensko, ki je deklice iz jugozahodne Azije reševala iz seksualnega suženjstva. Punčke so ugrabljali že pri štirih ali petih letih. Živele so v ogabnih bordelih, kjer so jih vsak dan posiljevali. V enem od zaklonišč Somalyje v Kambodži sem srečala ducate mladih žensk, ki so preživele. Postale so moje prijateljice, moje sestre. S tem, da sem jim pomagala, sem začela zdraviti sebe.

Pred mano je bila še vedno dolga pot. Približno v tem času se je zgodila zgodba o posiljevanju v nadaljevanki 90210. Ko sem se v vlogi Naomi borila s prijateljico, ki me ni podpirala in ko je rekla, da posiljevalec pravi, da sem zaljubljena vanj, me je zadelo, ker je bilo malce preblizu resničnemu življenju, in sprožilo moj zlom. Toda zgodba mi je dala priložnost. Z gledalci sem govorila o posiljevanju in naenkrat slišala nešteto podobnih zgodb od številnih žensk iz vse države.

Potrebovala sem svojo celotno pot, da sem se znašla tu, kjer sem danes. Stara sem 26 let in vsako leto obiščem Kambodžo. To jesen se odpravljam na turnejo predavanj po univerzah. Odprla sem spletno stran, na kateri objavljam poezijo TheAnnaLynneMcCord.com. Imam novo vlogo v nadaljevanki Dallas. Imam svojo družino in globoko intimno povezavo z moškim, ki ga ljubim, Dominicom Purcellom. Imava nor seks, ki mi ne povzroča več krivde ali sramu.

Še več kot karkoli drugega imam sporočilo za ženske in punce: imate pravico glasu. Ne dovolite, da vas stlačijo v škatlico. Ne dovolite, da vas vljudne laži družbe utišajo. Po pravici, še enkrat bi pretrpela vse, kar se mi je zgodilo – pripeljalo me je do moje osebne revolucije.

Pogovor s psihoterapevtko

Dr. Klaudija Ferčak iz Stik psihoterapije (www.stik.si) je odgovorila na štiri najpogostejša vprašanja, ki se nam zastavijo, ko razmišljamo o zlorabah in posilstvih.

Zakaj so mladostniki in odrasli, ki so jih starši doma pretepali, bolj podvrženi zlorabam (pretepom, posilstvom) v odrasli dobi?

Zato ker vsaka zloraba (tudi fizična) pušča posledice. Raziskave kažejo, da imajo osebe, ki so v otroštvu doživele zlorabo, slabšo samopodobo, teže se postavijo in poskrbijo zase, iščejo okoliščine, ki so nevarne, ker se možgani navadijo na nevarne, adrenalinske situacije, in to pozneje v življenju tudi iščejo.

Kdaj in kako lahko prepoznam, da ima prijatelj/fant/znanec slabe namene – da me namerava posiliti?

Vseh situacij ne moremo predvideti, so pa pogosto prisotni znaki, ki jih ne vzamemo zares: obnašanje, vedenje, ko je nekdo na primer pod vplivom alkohola, ko je vznemirjen, jezen ... Predvidevaš lahko tudi po tem, kakšen je nasploh v odnosu do žensk, spolnosti: spoštljiv, nespoštljiv.

Kako lahko preprečim posilstvo človeka, ki ga poznam in za katerega res ne mislim, da bi mi lahko naredil kaj slabega?

Več spolnih napadov se zgodi, ko je prisoten alkohol. Takrat se dojemanje in presoja zmanjšata. Pomembno je, da greš stran, če se ob nekom ne počutiš dobro, če je vsiljiv in ne upošteva, ko mu rečeš, naj neha. Pri sebi vedno imej telefon, da lahko takoj pokličeš pomoč.

Kaj naj naredim, če sem že doživela slabo izkušnjo z zlorabami, da mi bodo ljudje verjeli?

Zloraba rani, pušča posledice, in dokler o njej ne spregovoriš, ima moč. To pomeni, da bo vplivala na tvoje življenje ali se celo ponavljala. Zato je treba spregovoriti in poiskati strokovno pomoč.

Prevedla in priredila: Petra Arula

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord