Joan Baez je dama, ki se lahko pohvali z izjemno življenjsko zgodbo, svoje vrline pa označi vse od poklica glasbenice do aktivistke. Še bolje pa je to, da septembra po sedmih letih znova prihaja v Ljubljano.
Rojena 9. januarja 1941 z imenom Joan Chandos Báez, je zrasla v legendarno kantavtorico, komponistko in pevko, ki je ni strah povedati tistega, kar misli. Profesionalno pot je začela tako, da ji je očetov prijatelj podaril ukulele (kitarica, ki ima značilen poletni zvok, op. a.). Naučila se je nekaj akordov, ki so ji omogočili, da je lahko po strunah udarjala zvoke rythma in bluesa, ki ga je zelo rada poslušala.
Starši so se sicer zelo bali, da bi jo glasbena pot napeljala na droge, zato niso bili najbolj navdušeni, ko je kazala tovrstne želje, ko pa jo je teta skupaj s svojim partnerjem pri njenih 13. letih peljala na koncert kantavtorja Peta Seegerja, je bila tako ganjena nad njegovo glasbo, da je nemudoma začela vaditi pesmi z njegovega repertoarja in jih tudi javno izvajati.
Eden od njenih prvih nastopov je bil v letovišču Saratoga v Kaliforniji, kjer je nastopila pred skupino mladih, leta 1957 pa je kupila svojo prvo akustično kitaro znamke Gibson in drugo je zgodovina.
Študirala je na College Music Scene v Massachusettsu, ki je bil v središču vzhajajočih glasbenih trendov, zato je Joan nastopala blizu doma v Bostonu in bližnjem Cambridgeu. Nastopala je tudi v klubih in leta 1958 imela svoj prvi koncert v slovitem klubu Club 47.
Želela je umetniško ime
Ko so oblikovali plakat za nastop, je celo želela umetniško ime Rachel Sandperl. To je bil namreč priimek njene dolgoletne mentorice Ire Sandperl.
Razmišljala je celo o nazivu Maria, pri tem pa naj bi jo inspirirala pesem They Call the Wind Maria. Kasneje je opustila tovrstne ambicije, saj ni želela, da bi ji občinstvo morebiti očitalo, da je spremenila priimek, ker je njen originalni španskega izvora.
No, občinstvo na takratnem prvem koncertu je bilo dokaj borno: tam so bili starši, sestra Mimi, njen takratni fant in manjša skupina prijateljev, vsega skupaj osem ljudi. Njen zaslužek pa je znašal neoptimističnih 10 dolarjev. No, očitno se je kar izkazala, saj so jo znova poklicali in si zaželeli njenih rednih nastopov. Tam je igrala dvakrat na teden, za nastop pa je dobila 25 dolarjev.
Snemati je začela leta 1960 in takoj doživela velik uspeh. Njeni prvi trije albumi z naslovi Joan Baez, Joan Baez, Vol. 2, in Joan Baez in Concert so prejeli naziv zlata plošča in se obdržali na lestvicah več kot dve leti.
Zelo priljubljen hit je bil Diamonds & Rust. Tri pesmi je izvedla na slovitem festivalu Woodstock leta 1969 in s tem pomagala pesmim Boba Dylana do nacionalne prepoznavnosti, hkrati pa se zapisala političnemu in socialnemu aktivizmu, tako da je dala svoj prispevek k boju proti revščini, področju nenasilja, človekovih pravic, socialnosti in seveda okolja.
Med mnogo nagradami in priznanji, ki jih je prejela, je tudi nagrada za življenjsko delo, ki jo podeljuje Recording Academy. Njen album iz leta 2008 Day After Tomorrow je požel hvalospeve glasbenih kritikov in bil nominiran za grammyja.
Temu je sledilo premierno predvajanje dokumentarca o njeni življenjski zgodbi Joan Baez: How Sweet The Sound v sklopu PBS American Masters. Marca 2011 je v San Franciscu dobila nagrado Amnesty Internationala na njihovem letnem srečanju ob praznovanju 50. obletnice obstoja organizacije.
Nagrado so poimenovali kar po njej in jo podeljujejo za izvrstne dosežke na področju navdiha pri globalnem boju proti revščini. Prvo od nagrad v zgodovini so namreč dodelili ravno njej, saj je s svojim delom navdušila aktiviste po vsem svetu.
Tudi v prihodnjih letih so nagrade dobili umetniki s področja glasbe, filma, kiparstva, slikarstva in drugih medijev skratka vsi tisti, ki pomagajo širiti in ozaveščati človekove pravice.
Glasbena sila z neprecenljivim vplivom
2008 in 2009 je preteklo 50 let od njenega legendarnega rezidentstva v famoznem klubu Club 47 ter kasnejšega debija na Newport Folk Festivalu, aktivna pa je še vedno.
Joan Baez se brez strahu podaja na turneje po ZDA in svetu. V zadnjih letih se lahko pohvali tudi s sprejetjem prvenca Vanguard iz leta 1960 v Grammy Hall of Fame.
Joan je glasbena sila z neprecenljivim vplivom - marširala je v prvih bojnih vrstah gibanja za državljanske pravice, bila je inspiracije Vaclavu Havlu v njegovem boju za Češko republiko, pela na prvi turneji Amnesty Internationala, praznovala 90. rojstni dan Nelsona Mandele v londonskem Hyde Parku leta 2008.
Baezova je med drugim izpostavila gibanje za svobodo govora, se borila za pravice skupaj s Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, 40 let pozneje pa je podprla Dixie Chicks za njihovo hrabrost pri protestiranju proti iraški vojni.
S svojimi zgodnjimi posnetki je vpletla tradicionalne balade v jezik rok glasbe, preden je utrla pot Bobu Dylanu leta 1963, ter s tem začela tradicijo dolgotrajnega vzajemnega mentorstva, ki se nadaljuje vse do danes.
Tudi za naša ušesa
Joan je v več kot 55 letih nastopanja izdala kar 30 albumov, govori tekoče špansko, pesmi pa je posnela še v vsaj šestih tujih jezikih. Žanrsko ji pripisujejo vse od kantavtorstva pa do popa, kantrija in celo gospla.
Čeprav je veliko glasbe ustvarila sama, je zelo cenjena kot interpretka tujih avtorjev, kot so The Allman Brothers Band, The Beatles, Jackson Browne, Leonard Cohen, Bob Dylan, Violeta Parra, Woody Guthrie, The Rolling Stones, Pete Seeger, Paul Simon, Stevie Wonder.
Za ekskluzivno glasbeno doživetje bo ta zanimiva gospa poskrbela na jesenski ponedeljek v slovenskem hramu kulture - 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Napisala: Andreja Korenčan
