Jeff Bridges: Soproga je zavrnila prvo povabilo na zmenek

Štiriinšestdesetletni hollywoodski zvezdnik Jeff Bridges, ki odkrito priznava, da je odvisen od sladoleda in marihuane, je očitno zelo samokritičen. Čeprav se je pred kamerami prvič pojavil že kot dojenček in torej igra že vse življenje, meni, da je slab igralec, in trdi, da takoj preklopi program na televiziji, če predvajajo katerega od njegovih filmov.

Ponosen je le na vlogo Jeffreyja 'The Duda' Lebowskija v komični kriminalki Veliki Lebowski.

Da ima o sebi povsem napačno predstavo, dokazuje njegova ne le dolgotrajna, ampak tudi izredno plodna igralska kariera, v kateri je nanizal številne nepozabne filme in v kateri je bil med drugim kar šestkrat nominiran za oskarja, enega pa je tudi osvojil.

Simpatični igralec, kantri glasbenik in producent Jeffrey Leon 'Jeff' Bridges se je rodil 4. decembra 1949 v sončnem Los Angelesu. Njegova mama Dorothy Bridges, ki se je 19. septembra 1915 rodila kot Dorothy Simpson, je bila igralka in pevka, njegov oče Lloyd Bridges, ki je luč sveta ugledal 15. januarja 1913, pa je bil prav tako igralec.

Jeffu sta družbo med odraščanjem delala osem let starejši brat Beau, ki je danes igralec in režiser, in mlajša sestra Lucinda, imel pa je še enega brata, Garretta, ki se je rodil leta 1948 in na žalost že istega leta tudi umrl. Zanj je bil usoden sindrom nenadne smrti dojenčka.

Še posebej z Beaujem je Jeff v losangeleški četrti Holmby Hills razvil zelo tesen odnos. Beau se je namreč pogosto znašel v vlogi nadomestnega očeta, ker je bil njun oče Lloyd zaradi poklicnih obveznosti veliko odsoten. Jeff je kariero v filmskem svetu začel že pri štirih mesecih, ko je igral sinčka glavne junakinje Jane Greer v drami The Company She Keeps.

Med šolanjem je z bratom Beaujem pogosto igral v družbi svojega očeta, med drugim tudi v CBS-ovi antologijski dramski seriji The Lloyd Bridges Show, ki jo je produciral sloviti Aaron Spelling. Med letoma 1958 in 1960 je nastopal v pustolovski seriji Sea Hunt, ki je spadala med najpopularnejše zabavne serije na ameriški televiziji. Zanimivo je, da je še danes hvaležen očetu, ki ga je ves čas prepričeval, naj postane pevec ali igralec.

Poleg tega mu je odločilno pomagal pri začetkih njegove kariere, saj ga je spoznal z vsemi dobrimi režiserji in mu pomagal, da je dobival dobre vloge. Jeff mu je še posebej hvaležen zato, ker se dobro zaveda, da je prava lenoba in da bi brez očetove pomoči verjetno še danes sedel doma in ne bi počel ničesar.

Leta 1971 postal velik zvezdnik

Leta 1967 je maturiral na losangeleški srednji šoli University High School in se kmalu zatem preselil v New York, kjer je začel obiskovati igralsko šolo Herbert Berghof Studio. Po dopolnjenem 18. letu starosti je na vrsto prišlo služenje vojaškega roka in Jeff se je pridružil obalni straži, katere rezervist je bil kar sedem let.

Ko se je vrnil v Hollywood, je nemudoma požel uspeh in leta 1971 postal velik zvezdnik. Takrat je namreč zaigral v prvem resnejšem filmu, drami z naslovom Zadnja predstava, in bil leto dni pozneje nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega igralca v stranski vlogi.

Sedemdeseta leta so bila tudi na splošno zanj zelo pomembna, saj so ga na sceno 'izstrelila' kot odličnega igralca. Še posebej dobro se je izkazal leta 1974 kot partner Clinta Eastwooda v komični kriminalni drami Thunderbolt and Lightfoot. Tudi s to vlogo si je prislužil nominacijo za oskarja v kategoriji najboljšega igralca v stranski vlogi.

Pozneje je med drugim blestel še v vlogah v avanturistični fantazijski romanci King Kong in v komični kriminalki Somebody Killed Her Husband. Leta 1980 je sodeloval v avanturistični zgodovinski drami Vrata raja, ki je nastala pod režijsko taktirko Michaela Cimina in ki se je v finančnem smislu izkazala za pravo polomijo.

Očitno so jo 'strokovnjaki' takrat povsem narobe ocenili, saj danes velja za pravo mojstrovino. Kakorkoli že, neuspeh omenjenega filma ni bil prav nobena ovira za Jeffa, ki je še naprej sodeloval s pravim nizom slavnih režiserskih imen. Igral je v avanturistični romantični drami Mož z zvezde režiserja Johna Carpenterja in si z njo prislužil kar dve prestižni nominaciji, za oskarja v kategoriji najboljšega igralca in za zlati globus za najboljšega igralca.

Sodeloval je tudi s slovitim režiserjem Francisom Fordom Coppolo v biografski drami Tucker: Mož in njegove sanje, Peter Weir mu je ponudil vlogo Maxa Kleina v drami Brez strahu, ki jo je na srečo tudi sprejel, z mojstrskima bratoma Joelom in Ethanom Coenom pa je posnel komično kriminalko Veliki Lebowski.

Ne le filmi, tudi glasba!

Znano pa je, da njegova strast niso le filmi, ampak tudi glasba. Pesmi piše kar sam, med drugim je ustvaril uspešnico Lost in Space, ki so jo že leta 1969 uporabili za glasbeno podlago v romantični drami John and Mary režiserja Petra Yatesa.

Glasbi se je predajal tudi v uspešni romantični glasbeni drami Fantastična brata Baker, v kateri smo ga lahko občudovali v vlogi Jacka Bakerja in v kateri sta mu družbo delala slavna Michelle Pfeiffer in njegov brat Beau.

Velike uspehe je vknjižil tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Filmi, kot so drama Texasville, komična drama Kraljevi ribič, triler Brez sledu in komična romantična drama Ogledalo ima dva obraza, so le še podkrepili njegovo znanje in dokazali, da je res odličen igralec.

Jeff pa na srečo ni počival na lovorikah, ampak je tudi v letih, ki so sledila, sodeloval v uspešnih produkcijah, kot so že omenjeni film Veliki Lebowski, komedija Muza in politični triler Kandidat, ki mu je znova prinesel nominacijo za oskarja v kategoriji najboljšega igralca v stranski vlogi.

Seveda ne smemo pozabiti omeniti niti vlog v komični kriminalni drami Simpatico in v družinski domišljijski avanturistični drami K-Pax, ena njegovih najbolj opaznih vlog pa je bila nedvomno v komični drami Vrata skušnjave, v kateri mu je leta 2004 družbo delala seksi Kim Basinger.

Blestel je seveda v še kar nekaj filmih, a za enega od vrhuncev svoje bogate kariere je nedvomno poskrbel z glavno vlogo v romantični glasbeni drami Noro srce, v kateri je leta 2009 odlično upodobil zapitega pevca kantrija Bada Blaka, ki ga mlada novinarka (Maggie Gyllenhaal) prepriča, da spremeni svoje življenje.

Za to vlogo je namreč osvojil svojega prvega in za zdaj edinega oskarja, in sicer v kategoriji najboljšega igralca. Ko je peta nominacija - že leto dni pozneje je za glavno vlogo v vesternu Pravi pogum prejel šesto - obrodila sadove in je 7. marca 2010, kar 28 let po prvi nominaciji, končno vendarle osvojil prestižni zlati kipec, je zatrdil, da ne bi prišel tako daleč brez ljubezni svoje soproge Susan Geston.

"Še posebej bi se rad zahvalil svoji čudoviti ženi Sue. Poročena sva že 33 let in imava prekrasno družino, tri dekleta, Isabelle, Jessie in Hayley. Hvala, ljudje. Brez vas zdaj ne bi bil tukaj. Najlepša hvala," je izjavil z oskarjem v roki.

Jeff in Susan

A pojdimo lepo po vrsti. Zanimiva ljubezenska zgodba Jeffa in Susan se je začela leta 1974, ko je Jeff med snemanjem romantične komedije oziroma vesterna Rancho Deluxe v Montani zagledal dekle z zlomljenim nosom in podplutima očesoma. Takrat je začel fantazirati o tem, da bi kot pravi junak 'svojo srčno damo' rešil iz težav.

"Sanjaril sem o tem, da jo bom rešil pred fantom, ki jo je pretepel," se spominja zvezdnik, ki je ves dan zbiral pogum, da bi Susan, ki je v resnici doživela prometno nesrečo, povabil na zmenek. Ko je to končno tudi storil, pa ga je njegova simpatija, ki je na ranču, kjer so snemali omenjeni film, delala kot nekakšna deklica za vse, zavrnila:

"Naposled sem vendarle spraskal skupaj dovolj poguma, da sem jo vprašal, ali bi šla z mano ven, ona pa je preprosto odgovorila: 'Ne, a morda se bova še kdaj videla.' In pozneje sva - kot je napovedala - v nekem baru naletela drug na drugega in se v trenutku zaljubila do ušes."

Srečala sta se namreč na zabavi ob koncu snemanja filma. Igralec je dekle, ki se mu je zdelo izredno simpatično, prosil, da mu dela družbo, ko si je ogledoval neke posesti, in Susan je njegovi prošnji ugodila.

"Bila je tako sproščena in z lahkoto sem bil v njeni bližini. Bila je zabavna in ob njej sem imel občutek, kot da sem doma. To je bil pomirjujoč občutek, da sem tam, kamor spadam," začetno druženje opisuje filmski zvezdnik. Po nekaj letih razmerja se je bila Susan pripravljena ustaliti, poročiti in imeti otroke, Jeff pa se je bal zakona. Imel je namreč občutek, da se bo njegovo življenje končalo, ko se bo oženil.

Prav zaradi tega sta se za šest mesecev razšla, a sta ohranila stike, kar ni bilo težko, saj sta oba živela v Los Angelesu. Nekega dne je Susan dobila ponudbo za službo v Montani, ki jo je nameravala sprejeti. O tem, da bi sprejela ponujeno delovno mesto in se preselila, je resno razmišljala tudi zato, ker ji je celo Jeffova mama svetovala, naj zapusti njenega sina.

"Bil sem pod pritiskom. Končno sem prišel k sebi. Pomislil sem: 'Če spustim to dekle, bom vedno razmišljal o tem, da je bila prav ona 'tista prava'. In zato sem pokleknil ter jo zaprosil, ona pa je privolila," razlaga Jeff, ki je svojo srčno izbranko do oltarja popeljal 5. junija 1977, le pet dni po zaroki.

"Na začetku je bilo težko. Poroka mi je vlila strah v kosti. Ne glede na to, koliko žensk osvojiš kot mlad in samski moški, vedno misliš, da bi jih lahko še več," pravi Jeff, ki mu je prvih nekaj let zakona predstavljalo velik izziv, a skupaj s soprogo je prebrodil prav vse. Prvo prečudovito presenečenje sta zakonca doživela 6. avgusta 1981, ko je luč sveta ugledal njun prvi otrok, hčerka Isabelle Annie.

Igralec pravi, da je prav v tistem obdobju Susan pokazala, da je čudovita oseba. Isabelle je pri štirih letih namreč zbolela, diagnosticirali so ji encefalitis, vnetje možganskega tkiva, in ker je Jeff takrat snemal avanturistično akcijsko kriminalko 8 Million Ways to Die, je Susan, ki je bila takrat v sedmem mesecu nosečnosti, sama ljubeče skrbela zanjo in za njeno mlajšo sestrico Jessico Lily 'Jessie', ki se je rodila 14. junija 1983.

Tudi po rojstvu tretje hčerke Hayley Roselouise, ki je na svet prijokala 17. oktobra 1985, je Sue, kot jo ljubeče kliče njen soprog, uspelo ohraniti vse vajeti v svojih rokah. Ob tem, da je morala skrbeti za novorojenko in dojenčico, je bolno Isabelle redno vozila na terapije v bolnišnico.

"Gledal sem jo z občudovanjem," razlaga Jeff, ki je prepričan, da lahko zunajzakonski seks pogubi človeka, zato nikoli ni niti pomislil na to, da bi prevaral svojo ženo: "Človek se pravzaprav sploh noče zaplesti v afero s soigralcem. To prinaša le težave in slabo voljo. Niti na misel mi ne pride, da bi se zbližal s filmskimi partnericami ali pa ohranjal spolne odnose z njimi, kot to počne večina igralcev. Moja družina je bila in je še vedno preveč dragocena, da bi se igral s tem. Vem, da lahko zaradi seksa vse izgubiš."

Zvezdnik celo trdi, da je danes v svojo soprogo zaljubljen še bolj kot prej in da njuno razmerje z leti le še dodatno napreduje:

"Zelo močno sem zaljubljen vanjo. Najino razmerje postaja z leti čedalje boljše, intimnejše, bolj erotično in tako naprej. Če bi zamenjal partnerja vsakič, ko bi se počutil nezadovoljno, ne bi občutil tega bogastva čustev, ki ga občutiš v dolgotrajnih zvezah. Moja žena me je vedno podpirala, zato jo zdaj celo še bolj ljubim."

Starša treh otrok sta babica in dedek postala 31. marca 2011, ko je njuna najstarejša hčerka Isabelle povila hčerkico Grace. Njuno razmerje je pravi dokaz za to, da je lahko tudi v Hollywoodu ljubezen zdrava, da lahko traja in se razvija. V nekem intervjuju, ki ga je dal leta 2011, je Jeff razkril svojo skrivnost dolgotrajnega in srečnega zakona ter podelil nekaj nasvetov:

"Samo zaljubljena morata biti. On je tvoj fant. Ti si njegova punca. Biti morata najboljša prijatelja in drug o drugem razmišljati kot o svoji drugi polovici ter to izkoristiti. Morata se imeti rada in morata deliti čustva. Drug drugemu dajta tisto, kar bi sama rada prejemala, vključno s časom, ki ga namenita samo sebi. Poleg tega nikar ne poskušajta spremeniti drug drugega. In še en nasvet. Čim več dobrega ljubljenja."

Napisal: Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord