Manekenka Ana Colja, ki že več let živi in dela v Los Angelesu, je hvaležna, da ima veliko dela, čeprav je morala zaradi tega igralsko kariero postaviti na stranski tir.
Manekenka Ana Colja je dokaz, da se s trdim delom lahko daleč pride, saj je imela zadnje leto
ogromno dela.
"Res sem bila pridna. V Slovenijo bi se morala vrniti že avgusta, vendar nisem utegnila, ker sem imela toliko naročnikov. Zato sem svoj vsakoletni avgustovski obisk nenehno prestavljala. Tako
sem decembra, ko je moja agencija že bila na počitnicah, še pridno delala. Da ne bo pomote, z veseljem delam in srečna sem, da toliko naročnikov želi delati z mano. Ampak pride trenutek, ko si moram vzeti čas zase, da ne pregorim. Če pregorim, je že prepozno in v takem primeru potrebujem dlje časa, da se postavim na noge," razlaga vedno nasmejana Ana. Zato se je med novoletnimi prazniki domov vrnila za tri tedne, februarja pa še odpotovala v Avstralijo. Ana je na Avstralijo močno navezana, saj je tam eno leto tudi živela.
"Že dolgo sem si želela obiskati prijatelje v Avstraliji, kar sem nenehno odlagala, zdaj pa sem začutila da je čas za obisk. Čeprav jim v agenciji ni bilo najbolj všeč, da sem si vzela toliko prostega časa v enem kosu, vedo, da se lahko zanesejo name in da si vzamem veliko prostih dni le, ko to res potrebujem," razlaga. Ana pa ni zaradi velike količine dela odlašala le z obiski družine
in prijateljev, ampak je na stranski tir postavila tudi svojo veliko strast - igralstvo.
Svetlolaska je pred časom ugotovila, da je igralstvo tisto, kar jo najbolj veseli, zato se je odločila, da bo vso svojo pozornost usmerila v uresničitev teh sanj.
Vpisala se je v igralsko šolo Ivane Chubbuck, ki so jo obiskovali tudi Charlize Theron, Brad Pitt, Halle Berry, Al Pacino in druga velika imena, kljub uspešnemu delu pa je bila prisiljena večino časa posvetiti manekenstvu.
"Najprej sem se vpisala v drugo šolo, nato pa sem jo morala opustiti, ker enostavno nisem imela dovolj časa za vse. Dobila sem občutek, da je manekenski svet dojel, da se oddaljujem od njega,
in me je z vso silo potegnil nazaj. Šolo sem jemala resno, ker sicer ne bi bilo smiselno, da bi jo plačevala in izgubljala čas. Šolanje je kar naporno, saj je treba veliko vaditi in delati, se pripravljati s partnerjem, nastopati na odru. Če nenehno ne delaš, samo izgubljaš čas," razlaga malo razočarano in dodaja:
"Po drugi strani je pa super, da imam v manekenstvu toliko dela. To pomeni, da ga dobro opravljam, in prav nenavadno je, da vedno več delam. Ko poslušam druga dekleta, ki strežejo v barih, da plačajo najemnino, sem hvaležna, da imam toliko dela," pripoveduje. Čeprav Ana intenzivno dela kot manekenka, ne bo obupala nad svojimi sanjami in se že zelo veseli filma o odraščanju mlade balerine v komunističnem svetu. V drami, ki jo producira njena dobra prijateljica Alenka Obal, bo Ana odigrala glavno vlogo, zato se je že vpisala v najboljšo baletno šolo v Los Angelesu.
"Še vedno bi rada igrala, ampak trenutno mi manekenstvo plačuje račune in hrano. Zavedam se, da je vsak začetek težak in počasen, a moram vztrajati. Ugotovila sem, da je to smer, v katero želim iti, in že se je izkazalo, da lahko tudi tukaj napredujem. Vendar je za zdaj v manekenstvu še vedno toliko dela, da bi bila neumna, če bi rekla ne," pojasnjuje svojo odločitev.
Meta Kač za revijo Story, fotografije Primož Predalič
