Za mnoge okužbe je kriva neustrezna higiena rok

13. 10. 2014
Za mnoge okužbe je kriva neustrezna higiena rok (foto: profimedia)
profimedia

Virusi in bakterije, ki povzročajo številne nalezljive bolezni, se v največji meri prenašajo preko umazanih rok. S pravilnim in rednim umivanjem rok lahko zmanjšamo okužbe dihal za 30 odstotkov, okužbe prebavil pa kar za 44 odstotkov.

Raziskava Zdravstvene fakultete je razkrila, da si skoraj četrtina Slovencev po uporabi stranišča ne umije rok, študija Univerze v Arizoni je pokazala, da je približno dve tretjini testiranih nakupovalnih vozičkov v trgovinah okuženih z nevarnimi bakterijami. Tudi številne druge analize so potrdile, da na javnih površinah mrgoli mikrobov. Vsi očitno še ne verjamejo, da nas čiste roke varujejo pred bakterijami in virusi, povzročitelji številnih bolezni, ki so lahko tudi usodne.

V Dezinfekcijskem društvu Slovenije ob bližajočem 15. oktobru, ko praznujemo Svetovni dan umivanja rok, poudarjajo, da lahko prenos mikroorganizmov občutno zmanjšamo povsem enostavno in učinkovito, le dosledni moramo biti.

Aktiven, sodoben človek se lahko zgolj v pol ure dotakne tudi do 300 različnih površin, na katerih se lahko zadržujejo zdravju nevarni mikroorganizmi. Redno in pravilno umivanje rok je zelo pomembno zlasti pred jedjo, po uporabi stranišča ali menjavi plenic, rokovanju, prihodu domov, dotikanju živali, denarja, pred in po obisku bolnika, pred pripravo hrane, vstavljanjem kontaktnih leč ipd. Tako odstranimo vidno umazanijo in tudi številne nevidne mikroorganizme, zaradi katerih lahko, če jih vnesemo v usta, nos, oči, na druge sluznice ali ranjeno kožo, zbolimo za prehladom, gripo, nalezljivimi črevesnimi boleznimi ali kakšno drugo prenosljivo boleznijo umazanih rok.

Običajno zadostuje umivanje s toplo vodo in milom ter temeljito brisanje s čisto suho brisačo, na javnih mestih in povsod, kjer voda in milo nista dostopna, pa je zlasti v času povečanih virusnih ali bakterijskih obolenj po stiku z okuženimi predmeti priporočljiva uporaba sredstev za razkuževanje oziroma dezinfekcijo rok (robčki, spreji, geli), ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola. Verjetnost za okužbo je največja v zaprtih javnih prostorih npr. v trgovinah, kinodvoranah, čakalnicah, kjer se zadržuje večje število ljudi, zato moramo tam še posebej natančno upoštevati zlato pravilo, da je preventiva boljša kot kurativa.

Številne raziskave kažejo, da si veliko ljudi po uporabi javnih sanitarij ali domačega stranišča žal še vedno ne umije rok s toplo vodo in milom. Število ljudi, ki to storijo, v zadnjih letih sicer narašča, še vedno pa je veliko preveč takšnih, ki brez slabe vesti širijo viruse in bakterije.

Ne pozabi, da se tudi ti dnevno dotikaš istih pip, kljuk, miz, ročajev nakupovalnih vozičkov, ograj, gumbov na kavomatih in bankomatih, jedilnih listov, solnic, denarja ter drugih predmetov, na katere so ljudje z umazanimi rokami in slabimi higienskimi navadami prenesli nevarne mikroorganizme.

Raziskava o umivanju rok po uporabi javnega stranišča, ki je bila narejena v štirih večjih slovenskih mestih, zajela pa je 813 moških in 804 žensk, je pokazala, da si kar 22 odstotkov uporabnikov ni umilo rok, čeprav so imeli na voljo vodo, milo in papirnate brisače ali sušilnik za roke. Najslabše so se odrezali starejši moški, najbolje pa mlade ženske.

Enako zgovorni so podatki iz ZDA, kjer so strokovnjaki ameriške Univerze v Arizoni testirali 800 javnih površin in našli življenjsko nevarne bakterije na petini vseh površin, tudi v nakupovalnih centrih, pisarnah, vrtcih in letališču. V raziskavi so iskali prisotnost proteinov, iztrebkov, krvi, sline in urina, torej biokemičnih indikatorjev, ki vsebujejo zdravju nevarne mikrobe. Nad izsledki so bili zgroženi, saj so največ indikatorjev našli na otroškem igrišču. V neki drugi ameriški študiji so želeli nazorno pokazati, kako hitro se mikroorganizmi prenašajo z ene točke na drugo. S fluorescentno barvo, ki je prostemu očesu nevidna, so umetno »okužili« pisarniške površine, kjer se dokazano nahaja največ bakterij in virusov - kljuke na vratih, pisalne mize, stacionarni telefoni in podobno. Ljudje so barvo hitro prenesli na svoje obraze, lase, računalniške in telefonske zaslone, tipkovnice in druge predmete, nato pa v avtomobile in svoje domove - na kuhinjske pripomočke, kljuke, TV daljince...

V Dezinfekcijskem društvu Slovenije poleg ustrezne higiene rok priporočajo tudi občasno dezinfekcijo površin, ki se jih doma ali v službi pogosto dotikamo.

Pri čiščenju stanovanja ne smemo pozabiti razkužiti kljuk na vratih, ročajev hladilnika, omaric, pomivalnega in pralnega stroja ter ostalih naprav, pa tudi stikal za luči. V službi pa z dezinfekcijskimi robčki najmanj enkrat tedensko obriši svojo mizo, tipkovnico in telefon. Vse našteto je zlasti pomembno v času epidemij različnih bolezni dihal in prebavil, katerih virusi ali bakterije se zelo hitro prenašajo z bolnikov na ljudi ter površine v njihovi bližini.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"