Tudi tebe muči črna bolezen?

Prav ta trenutek je vsak dvajseti med nami depresiven. Strašljivo dejstvo, kaj? Če je tudi tebe v kremplje zagrabila zahrbtna črna ptica, ki ti jemlje voljo do življenja, se ne obtožuj – depresija ni znak osebne slabosti. In še nekaj – tudi če poznaš povod ali vzrok zanjo, to ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju. Prej ko si boš pomagala, hitreje se boš od nje poslovila.

Črni scenarij

Depresija je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar. Vpliva na razpoloženje, mišljenje, vedenje in vodi do socialne osamitve človeka. Na srečo vsaka slaba volja z žalostnim razpoloženjem ni depresija. Depresivnim ljudem se zdi njihovo stanje brezizhodno in obupujejo na vsakem koraku. Simptomi se stopnjujejo, povečuje se tudi tveganje za samomor, saj se depresiven človek ves čas potaplja v negativne misli, ki so kot vrtinec, ki ga vleče navzdol (pred depresijo si se veselila prijateljičine sreče z novim fantom, zdaj ti je le hudo, da ti nimaš fanta; veselila si se napredkov na plesnih delavnicah, zdaj pa opaziš le stvari, ki ti ne gredo kot po maslu; včasih si v službi komaj čakala na kavico s sodelavkami, zdaj se ti zdi to le neumno izgubljanje časa ...).

Kam po pomoč?

“Začni tam, kjer po navadi dobiš največ pomoči: med najbližjimi. Naslednje so krizne telefonske linije, spletne strani in klepetalnice na medmrežju. Te so lahko tudi pomemben vir informacij, kam se lahko obrneš, če ti samopomoč in tovrstni nasveti ne zadoščajo in potrebuješ strokovnjaka s področja zdravstva. Nekateri se po pomoč raje kot na zdravstvo obrnejo na druge osebe: svetovalce, zdravilce, duhovnike.

“Nemogoče bi bilo trditi, da taka odločitev ni primerna, saj marsikdo potrebuje le pogovor ali nasvet. Žal pa je veliko takih, ki bi zaradi nevarne ali hujše depresivne motnje potrebovali ustrezno strokovno pomoč in jo zaradi vztrajanja pri drugih oblikah pomoči nekako zamudijo ter s tem poslabšajo prognozo svoje duševne motnje. Taki naj čim prej obiščejo svojega zdravnika,’’ svetuje doc. dr. Andrej Marušič, “in na to res ne smemo pozabiti,’’ dodaja doc. dr. Blanka Kores Plesničar.

Opozorilni znaki

V okvirčku odgovori na vprašanja, nato pa razmisli o vseh znakih svoje depresije. Zapiši jih na listek in jih označi od ena do pet po jakosti. Nato si po vrsti zapiši svoje prve simptome (npr. bolečine v trebuhu ali razbijanje srca ali opuščanje dejavnosti, ki so ti bile prej v zadovoljstvo, brezvoljnost ali jok ali tesnoba ali občutek nemoči ali utrujenost ...), saj se depresija rada ponavlja in se po navadi začne podobno kot prejšnja, simptomi pa se običajno neopazno priplazijo, in boš tako lahko hitro zaznala, če se bo spet tihotapila v tvoje telo. Če boš začutila, da se bliža depresija, si takoj pomagaj – s pogovori z bližnjimi, ukvarjaj se s stvarmi, ki te veselijo (konjički, druženje, sprehodi, šport, masaže, branje ...), morda ti bo pomagala meditacija ali delo s terapevtom, pa naj gre za psihoanalizo ali lahkotnejšo terapijo z vzpostavljanjem ravnovesij v telesu.

Zdravljenje

Depresijo zdravimo na več načinov, najprimernejši zate je odvisen od tvojega odnosa do sveta in dojemanja sebe ter tudi od tega, kako močna so tvoja depresivna občutja ali sama bolezen. “Zmerna in huda oblika depresije vedno potrebujeta strokovno zdravniš­ko pomoč,’’ opozarja doc. dr. Blanka Kores Plesničar.

Pomagala si boš lahko tako, da boš prisluhnila svojemu srcu, da boš zapisovala svoja občutja, se spoprijela s športom, veliko časa preživela v naravi, jokala v svoji sobi, se pogovarjala s prijateljicami, fantom in mamo, si poiskala terapevta ali psihoanalitika ali si pomagala z antidepresivi, ki ti jih bo predpisal zdravnik. Pomembno je, da se čim hitreje postaviš na svoje noge, ki te bodo ponesle raziskovat prebujajočo in buhtečo pomlad.

Antidepresivi

Če se boš odločila za antidepresive, ki ti jih bo priporočil zdravnik, se z njim pogovori o vsem – neželenih učinkih, koliko časa jih boš morala jemati, kako si boš pomagala tudi sama (s psihoanalizo, sprehodi, športom, stvarmi ki si jih včasih rada počela ...). Ne pričakuj, da boš po tabletki ali dveh cvetoča kot rožica – antidepresivi začnejo delovati po najmanj dveh do treh tednih, po navadi pa to traja cela dva meseca, če jih boš jemala redno in v pravem odmerku. Zdravljenje z zdravili po navadi traja eno leto. V nekaterih primerih, ko se depresija ponavlja, pa lahko vse življenje, saj jih moraš jemati tudi potem, ko se že počutiš dobro, da se depresija ne bi ponovila, in počasi pod zdravnikovim nadzorom manjšaš odmerke.

Zavedati se moraš tudi negativnih učinkov zdravila, ki so od vrste do vrste malo drugačni, načeloma pa so stranski učinki: nespečnost, spolne motnje, razdražljivost, glavobol, vrtoglavica, zmedenost, anksioznost, zastoj seča, slabost, driska, motnje vida, zaprtje ... In še dejstvo – čeprav so antidepresivi lahko edina in res najboljša pomoč, ki jo zmoreš prejeti v svoji bolezni, in ti resnično vrnejo voljo do življenja ter zmanjšajo nekatere telesne bolečine, ki so povezane s tvojo depresijo, se moraš zavedati, da ne ozdravijo tvojih čustvenih ali duševnih težav.

Skrb zase

Tudi če si tako depresivna, da ne vidiš niti bilke upanja in želje po življenju, poskusi ponovno zaživeti. Zjutraj se skobacaj iz postelje, se namili z najljub­šim milom, in če si le pri moči, naredi piling, ki bo poživil telo. Obleci se, da ne boš ves dan v pižami (tudi to bo delovalo zdravilno), stisni si svež pomarančni sok, nato pa si pripravi zajtrk.

Čeprav so to majhne stvari, ki v vsakodnevnem življenju ne pomenijo ničesar, so zate velikanski korak v boju proti črni bolezni. In če boš šla po zajtrku namesto v posteljo raje na kavč in prelistala najljubšo revijo, si že na zeleni veji. Drugi korak? Sprehodi ali šport, pogovori s prijateljicami, delo s terapevtom, da počistita nesnago iz preteklosti. Tudi različne masaže in druge alternativne metode so odlični spodbujevalci veselja do življenja. Čeprav v vseh stvareh, ki so te včasih razveseljevale, zdaj ne vidiš nobenega veselja in koristi, se jih potrudi početi, saj so naložba v tvoje zdravljenje. Telovadi, saj telovadba poveča pritok krvi v možgane. Idealna je joga, pri kateri se poleg telovadenja tudi sproščaš.

Obožuješ ...

Tek v naravi, kavice v središču mesta, ples, žur, branje, mečkanje s fantom ... Žal si to oboževala včasih. Danes nimaš moči, z vsemi užitki v tem življenju si opravila??!! Začni živeti! Počasi. Vemo, da je težko, presneto težko. Da v tebi ni želja. Pa kaj. Tako ali tako je vseeno. Odloči se za eno od stvari, ki so te včasih najbolj razveseljevale, in se je loti. Ne vidiš smisla? Obljubimo ti, spet bo prišel. Kar te je včasih osrečevalo, je zdaj tvoje zdravilo. Pa čeprav je grenko in ne ‘prime’ takoj. Le vztrajaj in obljubimo ti, spet bo posijalo sonce in tvoje srce bo spet začelo biti. Majhna spodbuda: dejavnost, ki te je včasih osrečevala, vpliva nate tako rekoč enako kot antidepresiv, saj oba povečujeta delovanje delov možganov, ki so ob depresiji premalo dejavni.

Zaradi vseh zapletenih in dolgotrajnih procesov pa je učinek delovanja tako osrečujočih stvari kot antidepresivov odložen za približno dva meseca. “Zastavi si majhne cilje, ki jih boš zmogla uresničiti. Ne obremenjuj se z nalogami, ki te bodo še dodatno potrle, ali nalogami, ki jih ne boš mogla izpeljati. Razmišljanja usmeri v prijetne stvari. Poskusi se z bližnjimi pogovarjati o stvareh, ki so te po navadi veselile in zanimale. Ko razumeš proces in delovanje, depresija izgubi svojo moč nad teboj, da bi te še naprej zadrževala v tistem stanju,’’ pravi doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.

Terapije in delo na sebi

Hodiš k psihoterapevtu ali na kognitivno terapijo? Krasno. To pomeni, da delaš na sebi. Da ti ni vseeno, kaj se dogaja v tvoji glavi in srcu, da razčiš­čuješ s preteklostjo, travmami, ki jih ima prav vsak od nas, le da si se ti odločila, da jih ne boš več pometala pod prag. So ti bližje različne bioenergetske terapije – tudi Bownova terapija je enkratna za odpravo psihičnih težav – ali pa prisegaš na gibalno-plesno terapijo, slikovno terapijo, terapijo s petjem, komunikacijske skupine? Pomembno je le, da najdeš pot, ki ti je najbližja. Pomagajo tudi masaže in druge tehnike sproščanja, ki dajo mož­ganom možnost počitka in delno obnovijo izčrpane vire. In ne pozabi – terapije ti ne bodo pomagale le v boju proti trenutni depresiji, pomagajo tudi pri odpravi dejavnikov, preprečitvi ponovitev, ki so značilne za depresijo, ter razumevanju depresije, njenih občutenj in povzročiteljev, ki se jim boš tako vnaprej laže zoperstavljala.

Kaj ima z vsem tem prehrana?

“Povezava med hrano in depresijo je dvojna,’’ pravita avtorja knjige Prava hrana za bistro glavo (Vale-Novak 2002). “Po eni strani nekatera živila lahko povzročijo depresijo, po drugi strani pa si, ko smo na tleh, želimo živil, ki vse skupaj samo poslabšajo. Znamenje depresije lahko povzročijo tudi alergije na hrano, pomanjkanje hranilnih snovi in biokemično ravnovesje.’’

Če te mučijo depresivna občutja, ti avtorja knjige Prava hrana za bistro glavo svetujeta veliko pšeničnih kalčkov, ovsa, skute, belega sira, jogurta in mleka, jajc ter zelene listnate zelenjave in banan. Veliko sodobnih zdravil proti depresiji vsebuje sestavine, ki so v zgoraj našteti hrani in dvigujejo razpoloženje. Izogibaj pa se živilom z nasičenimi maščobnimi kislinami, ker ovirajo dotok krvi v možgane, in čeprav bi najraje ob depresiji spremenila svoj jedilnik v čokolado, sladoled in piškote, se odpovej sladkarijam, kofeinu in alkoholu, ker znižujejo raven tirozina (aminokisline, ki se bojuje proti depresiji) v telesu in povzročajo stres.

Pater Ašič bi ti ob depresivnem razpoloženju pripravil čaj iz listov in cvetov šentjanževke, ki deluje protidepresivno, pomaga pri histerijah, potrtosti, glavobolih in nespečnosti. Doc. dr. Blanka Kores Plesničar pa opozarja, da šentjanževke ne smeš jemati skupaj z antidepresivi.

Petra Kocjančič

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ