Sprejmi svoje telo in začuti notranji mir!

2. 10. 2014

Kdaj smo se navadile, da se s težo ukvarjamo več kot z drugimi stvarmi? Ko se srečamo na cesti, se najprej premerimo od glave do pet ... in se šele nato vprašamo, kako smo. Toda, ali ne bi bilo življenje veliko lepše, če ne bi nonstop sanjale o številki 34? Seveda bi bilo, sploh pa takšne sanje hitro postanejo nočna mora.

Ko se Nina zjutraj zbudi, ne pomisli najprej, ali je zaspala, ob kateri uri mora na faks, kdaj bo videla svojega fanta, je zunaj sonček ali dež ... Nič od tega. Nina najprej pomisli, kaj je prejšnji dan jedla za večerjo: če je bil to košček nemastnega lososa s tremi pereščki solate, jo preplavi občutek samozavesti in pogumno odkoraka do tehtnice, ki bo potrdila, da se še kako splača imeti železno voljo. A če ji je prejšnji večer spodrsnilo in se kljub vsem obljubam ni mogla zadržati pred sveže spečeno jabolčno pito, s katero jo mama (po njenem mnenju) nalašč draži, pa je njen dan že na začetku pokvarjen.

Kdo je Nina?

Zunanji opazovalec bi rekel, da je Nina čudovita mlada dama z oblinami na pravem mestu. Ženske mislijo, da je mogoče malo okrogla in da so one bolj suhe, a ji v resnici zavidajo njeno spolno moč. Videle so, kako se moški odzivajo na Ninino telo. Toda pri njej ne gre le za telo: mešanica senzibilnosti, občutka za estetiko, izobraženost, duhovitost in samoironija, celo tisti kanček nesamozavesti Nino delajo ekstremno privlačno.

Seveda se Nina ne vidi tako: njen svet je kljub njenim študijskim uspehom in velikemu krogu prijateljev skrčen na boj s kalorijami in centimetri. Boj, ki počasi postaja vojna, z več in več žrtvami v obliki sproščenih poletnih zabav, izletov na morje brez skrbi, kako bo videti v kopalkah, in tečaja plesa, ki si ga je tako želela, a na koncu presodila, da je predebela za plesno skupino. Njen boj pa je vsaj napol izgubljen vnaprej – zaradi genov namreč nikoli ne bo podobna supermanekenki. Lahko bi shujšala, a njeni boki se ne bi nikoli čudežno zožili.

"Včasih pomislim, kaj vse bi lahko dosegla, če bi energijo, ki jo usmerjam v nadzor svoje maščobe, štetje kalorij, obsojanje same sebe in mučenje svoje vesti, ker sem tekla samo 45 minut namesto treh ur, usmerila v svoj uspeh, študij, umetnost, iskanje dela ... Bila bi uspešna, saj sem se rodila z veliko energije. Pa mi ne uspe. Ne morem nehati razmiš­ljati, kako neprimerno bolj srečna bi bila, če bi imela nekaj kilogramov manj in nekaj centimetrov manj okrog pasu. Včasih se mi že zdi, da sem na dobri poti, in za hip pozabim, da sem že cele tedne pravzaprav lačna, nato pa ne zdržim več in si privoščim pošten obrok. Moj notranji mir se poruši še isti trenutek, ko po mojem grlu zdrsne košček super prepovedane hrane. Takrat se sovražim, kot se sovražim ta trenutek. Tista ploščica čokolade danes dopoldne je bila odveč."

Nina ima o sebi napačno predstavo

V svojem boju pa ni sama. Hiter pregled najrazličnejših raziskav o hujšanju pove, da se je vsaj 70 do 80 odstotkov žensk že vsaj enkrat v življenju podvrglo dieti. To kaže, da večina ni zadovoljna s svojimi telesi in da je vitkost še vedno eden od glavnih ciljev večine mladih žensk, kot da na svetu ne bi bilo nič lepšega od številke 36! Ali zadnje čase, še raje, številke 34.

Raziskava, ki so jo izvedli v ameriških kampusih, kaže še bolj skrb zbujajočo sliko: 91 odstotkov punc priznava, da je v življenju že hujšalo, 22 odstotkov teh pa je na dieti ves čas. Druga raziskava govori o tem, da 10 odstotkov deklet v življenju bolj od bolezni, smrti, neuspeha v šoli in podobnega skrbi, da bi se zredile, 50 odstotkov najstnic pa izpušča obroke, se posti, bruha in jemlje odvajala za nadzorovanje teže.

Kdo ima korist od njenega hujšanja?

Če se prepoznaš v teh zadnjih stavkih, moraš vedeti, da nadzorovanje teže, s katerim nekako poskušaš nadzorovati svoje življenje, ni le največji tat tvoje dragocene življenjske energije, ampak si s tem tudi resno uničuješ zdravje. Zaradi motenj prehranjevanja in njihovih posledic danes umre več mladih žensk kot zaradi katerekoli druge duševne bolezni. Kaj ni že čas, da bi se spoprijateljile z našimi telesi in nehale to nesmiselno bitko za manekensko telo?

Le malo izjemno vitkih žensk je tudi v resnici zdravih, to pa je kruta, neprijetna resnica, pred katero si rade zatiskamo oči. Pri postavljanju ciljev moramo biti previdne in modre: dobro in prav je, da si v osebnostni rasti in karieri zastavimo visoke cilje, precej narobe pa je, če si zastavimo nerealne cilje glede telesa, od katerih imajo koristi le kozmetična industrija, farmacija, proizvajalci dietnih izdelkov, shujševalni centri in navsezadnje plastični kirurgi.

Največja ironija

Vsakdo, ki se je kdajkoli podvrgel strogi dieti in začasno dobil bitko s kilogrami, ve, da njegova sreča ni odvisna od številke kavbojk. In ravno to je največja ironija hujšanja! Še več, pogosto je proces hujšanja tako fizično in psihično izčrpljujoč, da nas na koncu poti, to je na dan, ko tehtnica končno pokaže težo, ki smo si jo tako zelo želele, lahko razveseli samo še en zares masten in slasten kos torte. Kaj ne bi bilo bolje, da bi si majhen grižljaj čokolade privoščile vsak dan, če nam to prija, vmes pa veselo tekle po parku in se spogledovale s fanti?

Ja, v idealnem svetu bi ljubile svoja telesa z oblinami in nepopolnosti vred in bile ... žive! Kako je mogoče, da smo vse ljudi razen sebe sposobne ljubiti brezpogojno? To v prevodu pomeni, da ljubimo njihove pleše, trebuščke in kocine! Veliko zabavneje bi bilo živeti brez skrbi, kako smo videti in norih stresov ob vabilih na poroke in zabave. Manjka samo še 14 dni? Okej, če bom jedla samo jabolka in korenček, mi bo mogoče uspelo zlesti v super ozko oblekico. Prvi scenarij. Drugi? Če grem vsak drugi dan na poseben tretma h kozmetičarki in če si kupim še shujševalne hlačke, se bom vsaj za silo počutila v redu. Moja tretja možnost pa je, da tja sploh ne grem.

Nov scenarij

Kaj če bi raje uživale v življenju in v svoji naravni privlačnosti pa, adijo, lakota, adijo, slaba volja, adijo, sanjarjanje, adijo, kupovanje premajhnih kavbojk za čas, ko bomo vitkejše, kot smo? Zdaj boš rekla, da je to laže reči kot narediti, a ni tako: kot bi mignil lahko spremeniš pogled nase in na svoje telo. Ves hec je namreč v tem, da utišaš notranjega škrata, ki ti ves čas prigovarja, da takšna, kot si, nisi v redu.

Ko se naslednjič po tuširanju pogledaš v ogledalo in ti škrat začne najedati, da imaš rit v velikosti Blejskega otoka, in podobne bedarije, se ustavi, mu pokaži srednji prst in mu povej, da te niti najmanj ne zanima, kaj ti ima povedati, ker si prepričana, da so tvoja stegna fantastična (ker če ne bi bila, tvoj fant ne bi ves čas hotel ležati med njimi) in da je tvoja rit fenomenalna (ker je na las podobna ritki J. Lo, in ve se, kateremu delu telesa punca dolguje svoj uspeh) in da nisi razpoložena za grizljanje zelene, ker te je fant povabil na kalamare. Pika, urejeno! To se mogoče sliši neumno, a oster pogovor z notranjim glasom, ki ruši tvojo samozavest, je vedno prava stvar. Počasi se te bo zoprni škrat navadil hvaliti in niti ne bo več tako zoprn.

Njene obline so seksi (pravijo moški)

Ve se, da ima le pet odstotkov žensk telo, ki ga mediji oglašujejo kot normalnega: to pomeni 55 kilogramov na 175 centimetrov višine, lepo razporejenih okrog prsi. Realnost pa je precej drugačna: povprečna ženska višina je 167 centimetrov, teža pa 65 kilogramov! To pomeni, da se večina žensk na svetu ponaša z lepimi oblinami, sanja pa o življenju brez njih. Vprašaj kateregakoli (normalnega!) moškega, kakšne ženske so mu seksi, pa ti niti eden ne bo rekel, da se mu zdijo seksi okostnjaki.

Seveda, fantje sanjajo o vroči noči s supermanekenko, da bi se lahko pohvalili pred drugimi moškimi. A vedi, da te gospodične živijo v krutem svetu: rade povedo, kako divje stradajo pred revijami (pa ne le stradajo, tudi pijejo ne zaradi telesne definicije), sploh se pa gibajo v fotošopiranem digitalnem svetu. Če ne verjameš v moč računalniških programov, prosi profesionalnega fotografa, naj te slika in nato slike obdela, še pred tem pa si privošči profesionalni mejkap in frizuro. Potem pa glej in se čudi, kakšna hudo bejbo boš dobila nazaj na tistem ključku!

Istočasno se začni zavestno odvajati tehtnice (če si prej stopila nanjo vsak dan, zdaj to stori le še enkrat na teden, ker je včasih telo tudi polno vode in zato tehtnica ne pokaže dejanskega stanja), nehaj šteti kalorije, ker se ti bo zmešalo, in začni uživati v hrani, sploh pa nehaj kupovati premajhna oblačila za čas, ko boš imela vsaj pet kilogramov manj kot zdaj. To je noro nespametno, saj ni rečeno, da ti bo kroj ustrezal, ko boš shujšala, vsakič, ko boš v omari zagledala premajhen par kavbojk, pa boš še bolj ponotranjila negativno predstavo o sami sebi – da si lena, grda in debela.

Ogledalce, ogledalce ...

Zavedati se moraš, da je tisto, kar vidiš v ogledalu, močno odvisno od tvojega razpoloženja, drže, prepričanj in stanja sreče oziroma nesreče na sleherni dan. Povedano malo drugače: ne gre za resnico, ampak za odsev tvojih čustev in misli! Nekam na vidno mesto si nalepi spisek vseh lepih stvari, ki so jih prijatelji in fantje (bivši, sedanji, simpatije ...) rekli o tebi. Se sprašuješ, zakaj bi to storila? Zato ker imamo sami o sebi navadno popačeno mnenje, ki je daleč od resnice. Tako, tvoja prva in edina naloga je, da se imaš rada. Zares brezpogojno rada, kot imaš rada tistega pleška s trebuhom, ki smrči zraven tebe. Svojemu telesu privošči dobro hrano, nego in veliko gibanja, svoji glavi pa malo počitka.

Pripravila: Tina Torelli

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"