6 zgrešenih prepričanj o spanju

18. 1. 2018
6 zgrešenih prepričanj o spanju (foto: Profimedia)
Profimedia

Ostani danes zvečer dlje pokonci in preberi nekaj zmot o spancu – zjutraj nam boš zanje gotovo hvaležna.

Približno tretjino življenja prespimo. To je več časa, kot ga preživimo v šoli in službi, več kot ga posvetimo partnerjem in prijateljem in več kot ga porabimo za svoje otroke.

Če samo pomislim, koliko truda vložimo v šolanje in delo, koliko v razvijanje in ohranjanje prijateljstev, koliko energije porabimo, da okoli sebe vsaj približno vzdržujemo red ... spanje pa jemljemo kot nekaj povsem samoumevnega.

Na svet pridemo s čudovitim darilom – spanje je za nas nekaj povsem nenapornega. Kadar dojenčki želijo zaspati, zaprejo oči, in že jih ni. Toda ko vstopimo v obdobje odraslosti, smo svoje spalne navade že prilagodili navadam, ki vladajo v naši družbi. To priučeno vedenje izpodrine prirojeno sposobnost, da preprosto zaspimo, ko smo utrujeni. Kljub temu lahko za boljši spanec marsikaj naredimo sami.

Mit 1

Da bi se resnično naspali in da bi bili naslednji dan optimalno učinkoviti, potrebujemo osem ur spanja.

Čeprav je zahteva po osemurnem spancu že skoraj ljudska modrost, je na tej številki bolj malo čarobnega. Naše potrebe po spanju so različne – nekateri potrebujejo več, drugi manj, je pa res, da mora večina ljudi spati od sedem do osem ur, da se počutijo spočiti, ko se zjutraj zbudijo.

Količina spanca, ki nam odgovarja, se spreminja glede na starost, osebnost, zdravstveno stanje, odvisna pa je tudi od drugih dejavnikov. Če bi rada ugotovila, ali dovolj spiš, nekajkrat izmeri čas, ki ga potrebuješ, da zaspiš. Če te zmanjka v trenutku, ti spanca verjetno primanjkuje, če pa se v postelji dolgo premetavaš, preden se zazibaš v sanje, si verjetno dovolj naspana.

Mit 2

Če lahko spimo uro ali dve dlje kot običajno, je to za nas gotovo zdravo.

Neenakomerno odmerjen spanec lahko povzroči zmedo spalnega ritma. Naše telo ima praviloma rado red v vseh pogledih in tako je tudi, ko gre za spanje. Obstaja celo raziskava, katere rezultati kažejo, da so bili ljudje, ki so vsako noč spali različno število ur, slabšega zdravja in so umrli prej kot tisti, ki so se držali ustaljenega ritma.

Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. Raziskave kažejo, da so bolj podvrženi boleznim, kot so spalna apneja, depresija in sladkorna bolezen. Je pa res, da še niso ugotovili, ali njihovo dolgo spanje povzroča šibkejše zdravje ali dlje spijo zato, ker so slabšega zdravja.

Mit 3

Nekateri ljudje lahko odlično shajajo samo s štirimi urami spanja na noč.

Spanec je človeku neizogibno potreben, prav toliko kot zrak. Njegovega pomena se, tako kot pomena zraka, zavemo šele, ko nam ga manjka, šele takrat začutimo potrebo po njem.

Že skoraj legendarni zaspanci na kratke proge, na primer Madonna in Bill Clinton, ki se hvalijo s tem, da jim zadoščajo komaj štiri ure spanca, se zaradi življenjskih okoliščin, v katerih delujejo, morda niti ne zavedajo, kako zelo zaspani so.

Ekstremno malo spanja škodi tako zdravju kot podobi. Prav pomanjkanje spanca je lahko razlog za neučinkovitost, slabo presojo in zmedenost, kratke noči pa slabijo naš imunski sistem in celo vplivajo na pridobivanje odvečnih kilogramov.

Zaradi premalo spanja se lahko znajdemo v življenjskih nevarnostih – znanstveniki so dokazali, da se človek, ki je bedel več kot 18 ur, v nepričakovani situaciji med vožnjo z avtomobilom odzove podobno, kot da bi imel v sebi za vožnjo nedovoljeno količino alkohola.

Mit 4

Zbujanje in vstajanje sredi noči povzroči, da bomo naslednji dan zaspani in utrujeni.

Nasprotno: za nekatere ljudi je naravno, da spijo v ciklih. Tako kot na primer določene živali in tudi naši predniki, ki so se ponoči menda pogosto zbujali, se pogovarjali s partnerjem ali seksali.

Razlog, da nas večina spi nepretrgoma vso noč in smo nato ves dan budni, torej ni nujno v naši naravi, ampak je tako bolj enostavno: družba je danes takšna, da ponoči spimo, podnevi pa delamo.

Neka raziskava je pokazala, da bi prekinitve spanja, tudi daljše, lahko ugodno vplivale na naše počutje. Med poskusom so 15 ljudem za nekaj tednov povsem ukinili umetno svetlobo. Večina med njimi je spala od tri do pet ur, bila nato uro ali dve pokonci in nato zaspala še za štiri ure ali več – in prav vsi so se v času budnosti odlično počutili.

Mit 5

Če nas dlje časa muči nespečnost, potrebujemo zdravila.

Uspavala naj bi (če sploh) jemali le takrat, ko so razlogi za nespečnost kratkoročne narave, če smo na primer pod stresom, ker smo ravno izgubili službo ali kadar nas čaka čezoceanski let.

Sicer pa je dokazano, da pri nespečnosti, ki traja dlje časa, bistveno bolj pomaga, če spremenimo dojemanje spanca in pridobimo boljše spalne navade.

Vsak dan gremo na primer v posteljo ob istem času, pred spanjem ne uporabljamo računalnika in ne gledamo televizije ter vsaj šest ur pred spanjem ne zaužijemo kofeina in drugih poživil. Znanstveniki pa so tudi dokazali, da je kronična nespečnost kar v polovici primerov le eden od simptomov depresije, ki pa je seveda ne zdravimo z uspavali.

Mit 6

Če čez teden ne spimo dovolj, lahko primanjkljaj nadoknadimo čez konec tedna.

Spalna bulimija, kot je to nezdravo navado poimenoval eden od strokovnjakov za spanje, zmede naš spalni ritem in povzroči, da se še težje naspimo. Sobotno ali nedeljsko spanje do opoldneva ali celo še čez povzroči, da zvečer zagotovo ne bomo utrujeni najmanj do polnoči.

Namesto da bi tako nadoknadili primanjkljaj, nehote vzpostavimo cikel, v okviru katerega tudi čez teden ne bomo zaspani vse do dvanajstih ponoči ali še dlje. Edina razlika je, da bomo morali naslednji dan zgodaj vstati, ker nas čakajo obveznosti.

Dejstvo je, da se naše telo počuti najbolje, če se do njega vedemo čim bolj dosledno. Za naše zdravje bo torej, čeprav se morda sliši kruto, najbolje, da se tudi ob koncih tedna spravimo iz postelje ob istem času kot ob delavnikih.

Spanje po svetu

V katero skupino spadaš ti?

Japonska: dežela, ki nikoli ne spi. Ljudje iz dežele vzhajajočega sonce spijo najmanj na svetu. Kar 41 odstotkov jih vsako noč smrči manj kot šest ur.

Avstralija: zaspanci na vsakem koraku. Na drugi strani zemeljske poloble smrčanje odmeva najdaljši čas. Kar četrtina Avstralcev naj bi šla v posteljo že ob desetih zvečer, skoraj tretjina pa pravi, da spi več kot devet ur na noč.

Portugalska: nočne ptice. 75 odstotkov Portugalcev je vsak dan pokonci, tudi ko že odbije polnoč. Je pa res, da si to lahko privoščijo, ker jih kmalu po poldnevu čaka ‘siesta’, med katero zlahka nadoknadijo manjkajoči spanec.

Alenka Snoj

Preveri še: 10 naših najpogostejših sanj in njihov pomen

Priporočamo tudi: Ženske nismo sitne, samo SITE smo vsega! (iskren zapis 30-letne Slovenke)

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"