"Sedaj lahko le še povem svetu, kako sva se razšla" (iskrena izpoved bralke)

To je bil neke vrste odnos, ki je zrasel iz prijateljstva. Ne zato, ker drug drugega nisva privlačila, temveč zato, ker sva odkrila nekaj dragocenejšega. Najini osebnosti sta se ujeli kot magneta.

Preživela sva dobro leto platonskega, dragocenega časa skupaj. Bodisi v globokih pogovorih o strasti do življenja, ciljev, aspiracij in vere … bodisi  v ne-razmišljujočih trenutkih, ko sva se skupaj pošteno nasmejala (tvojim) neslanim in klišejskim šalam. Nisva si znala pomagati, samo neskončno sva se zabavala. Vsak trenutek, ki sva ga preživela skupaj.

Biti ob tebi je bilo nekaj najenostavnejšega. Bil si luč mojega srca. Vse skrbi na svetu so v tvoji bližini izhlapele. In želim si, da bi svet to vedel.

Želim si povedati svetu o tisti hladni februarski noči. Bil je petek. Popolnoma jasno se ga spominjam. Bila sva v moji najljubši kavarni, ko si spregovoril o tvojih občutkih in namerah z mano. Začutila sem senzacijo mravljinčenja, vznemirjenja in strahu hkrati, kot takrat, ko si se prvič dotaknil moje roke. Pesniki za slednje uporabljajo poseben izraz: metuljčki. A teh nisem čutila le v trebuhu, bili so v vsakem koščku mojega telesa, v vsakem kotičku mojih misli.

Prisežem, moje srce je začelo biti nekoliko hitreje, soba je postala nekoliko hladnejša, a tvoja roka je premogla vso toplino, ki sem jo tisti trenutek potrebovala. Vedela sem, da je pristno in resnično. Da je to – to. Če sem še tako želela ubežati trenutku strahu (bala sem se, da te bom spodila stran), je bil to hip, ko sem resnično začutila tvojo ljubezen.

Želim si, da bi lahko povedala svetu, kako strašljivo je bilo vse to zame. Moj um ni bil povsem prepričan, kako se odzvati. Se je sploh potrebno? Potem spet … nikakor nisem želela uničiti čudovite možnosti za pristno srečo s teboj, ker sem se bala povedati resnico usodne noči. Zato sem storila tako, kot sem. Vse karte sem položila na mizo - vsako majhno, še tako temno skrivnost, ki sem jo čuvala in ki je niti moja najboljša prijateljica do tedaj ni poznala, tudi vse majhne negotovosti povezane s tem, da sem sama, da sem z nekom, da nekoga izgubim in da izgubim sebe. Vse karte sem položila na mizo.

Najverjetneje sem kavno mizico obrisala vsaj desetkrat, ko sem trepetajoče govorila o svojih strahovih in preteklosti.

Čutila sem, kako se tvoja čustva umikajo. Tvoje oči so bile osredotočene name, a tvoje srce se je počasi in tiho pomikalo za zidove, ki sem jih (sama) zgradila. Vsaka beseda je bila opeka, ki naju je ločevala. Solze so mi tekle in opazila sem, da so moje besede navlažile tudi tvoj robec. "Zakaj," sem se vprašala po tem in hkrati vedela, da sem govorila resnico, ki je morala biti izrečena. Čeprav nisem bila pripravljena, da ti jo podam, in čeprav ti nisi bil pripravljen, da jo slišiš.

Moja edina želja je bila, da v sredi moje temne preteklosti najdeš kanček upanja za prihodnost.

Želim si povedati svetu, da ti je uspelo. Da si ti, moj dragi, vendarle odkril nekaj lepote v zlomljenih koščkih moje preteklosti. 

Želim si povedati svetu tudi o lepih, majhnih rečeh, ki si jih storil zame. Po dolgih delovnikih si mi masiral stopala samo zato, ker si vedel, da si to želim.

Vsak trenutek s tabo je minil, kot mine zvezdni utrinek. Spominjam se, kako sva s tvojo skodelico kave in mojo skodelico čaja pozdravljala dan in prehitro spet večer.

Zdi se, da ob tebi časa ni bilo nikoli dovolj.

Želim si povedati svetu o nama. "Ne obžalujem ničesar," si mi dejal. In vem, da si govoril resnico. V svetu temu, kar se je zgodilo med nama pravijo "zapleteno". A tako poimenujejo le tisto, česar ne dojamejo. Nikoli ne bodo razumeli, kaj sva imela in kam, kako ter zakaj naju je to pripeljalo do te točke tukaj. Točno tukaj, točno zdaj. In spet, ne potrebujeva sveta, da potrdi tisto, kar imava in kar sva imela. V neizmerno veselje mi je, da sva v svetu tisočih midva imela naju.

Lepota in nepopisno razmerje, ki je bilo, je in vedno bo. Midva.

Želela sem povedati svetu.

Sedaj lahko svetu povem le to, kako zelo mi je žal, da sem ti zlomila srce.

Preberi še: "Zato dobri fantje skrivamo, da smo dobri" (iskrena izpoved našega novinarja) in Kaj moraš resnično iskati pri moškem (iskrena izpoved)

Priporočamo tudi članek: "Mislite, da jo je kdo podprl, pa čeprav smo jo leta in leta videvali z modricami na obrazu?"

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ