"Obupana sem, živim z nezvestim, nasilnim možem alkoholikom!"

"Pozdravljeni. Saj ne vem, kje naj začnem, toliko je negativnih stvari. S partnerjem sva skupaj 11 let. Pred petimi leti je izgubil službo po svoji krivdi, ko je fizično napadel sodelavca. Tudi sicer je bila to samo še pika na i, ker je delal v službi kar naprej neke probleme.

Skupaj sva si kupila bivalni vikend na kredit. Kasneje sva vzela nov kredit, da bi lahko poplačala starega, in ostalo je še toliko, da sva si lično uredila srednjo etažo. Ker on svojega kredita ni mogel odplačevati, je vse padlo na moja ramena, tako, da sem štiri leta dobivala plače samo malo več kot 300 evrov. To leto sem odplačala še drugi manjši kredit in sedaj dobim vsaj okrog 500 evrov.

Imava tudi šoloobvezno hči (9 let). Vse je tako na mojih plečih- posojila, položnice in ostali stroški. Meso za kosilo včasih le priskrbi od doma ali od prijatelja. Dve leti je kar nekako šlo, ker je pri nekom delal redno, ampak na črno, zdaj pa tudi tam ne dela skoraj nič več. Le toliko, da zasluži za cigarete, bencin in alkohol. Če slučajno kaj kupi v trgovini, mi to kar naprej očita.

Je tudi alkoholik. Kar naprej hodi k sosedu, v gostilno, vino imamo tudi doma. Hočem, da gre na zdravljenje, pa pravi, da ga ne potrebuje. Z mano in hčerko tudi psihično in fizično obračunava. Nobena služba mu ne diši, za nameček pa si je našel še ljubico, katera hoče tudi mene spraviti v red.

Ta zveza traja že 3 leta. Stran noče, pravi, da hoče živeti z nama, ampak kako naj živiva midve z njim in njegovim obnašanjem? Na socialno ne bi rada hodila- nimam moči.

Tudi na splošno nimam nikakršne volje, imam psihično in fizično zelo naporno službo, zdravstvene težave, pa menopavzo, moje veselje do vsega, razen do hčere, je ugasnilo. Ne vidim prihodnosti.

Z njim se pa absolutno ne da nič pomenit, edino on ima vse prav. Mislim, da se tudi to pozna, ker je odraščal brez očeta, ki mu je umrl. Mislim, da je čisto neodgovoren. Poslušat tudi nobenega drugega noče, vse vzame za slabo proti njemu. Hvala za kakršen koli nasvet."

Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka iz centra Toplina, svetuje ...

"Pozdravljeni, draga bralka! Hvala za vaše pismo in izkazano zaupanje. V zelo težki situaciji ste. Živite z nezvestim, nasilnim možem alkoholikom, ste v finančni stiski, sami za vse, obremenjeni in telesno izčrpani. Neverjetno močni in trdoživi ste, saj drugače ne bi zmogli prenašati vseh teh bremen. Hkrati ne verjamem, da je bilo to življenje, ki ste si ga želeli zase. Še manj za svojo malo deklico. 

To, kar se vam sedaj dogaja, kar doživljate iz dneva v dan, je grozljivo. Nihče nima pravice biti nasilen do vas ali vaše hčere. Ne zaslužite si moževe nezvestobe, niti niste dolžni prenašati njegovega alkoholizma in čustvenega nasilja. Za vsa ta dejanja je odgovoren vaš mož in z ničemer si nasilja niste mogli zaslužiti!

Leta in leta maltretiranja so iz vas izpila vso energijo, vse upe, da bo nekoč bolje. Lahko ste postali povsem otopeli, nemočni in vdani v usodo. Počasi izgubljate stik s čustvi: jezite se že dolgo ne, ker se pri vas lahko jezi le mož.

Strah vas je živeti ob njem, pa vendar ste strah pri sebi tudi porezali, ker bi drugače že zdavnaj od njega zbežali in se zaščitili. Sram vas je nastalega položaja, mogoče tudi zato svojo stisko skrivate in težko poiščete pomoč. Lahko se počutite neskončno krivo, vendar vam krivda jemlje energijo in vas zavira pri premikih.

Verjetno niti ne zaznavate več, kako zelo se vam vse skupaj gnusi. Če vas je na začetku moževo nasilje, odvisnost in nezvestoba še žalostilo, se vam je sedaj žalost prevesila v obup in nemoč. Tako daleč gre, da ne vidite prihodnosti. Slednje je zaskrbljujoče, ker lahko padate v depresijo, mogoče tudi v samomorilno razpoloženje.

Mogoče vas bodo te besede razžalostile, vendar ste povsem verjetno tudi sami razvili neko obliko soodvisnosti. Alkoholizem je odvisnost, bolezen možganov, ter vpliva na vse družinske člane.

Že res, da je vaš mož v stiski, ki jo ne zna reševati drugače kot z alkoholom. Toda tudi vi na nek način podpirate in omogočate moževo odvisniško vedenje, ker se lahko le preko alkohola z njim povežete, najdete stik in pripadnost. Ob enem zanikate resnost svojega položaja, v katerem ste, ker bi drugače tvegali, da izgubite še tisto malo pozornosti in ljubljenosti, ki jo prejemate.

Če bi odšli, bi se morali soočiti tudi z osamljenostjo, manjvrednostjo in zavrženostjo. Odprle bi se vam stare rane iz otroštva, pred katerimi bežite. Prepričana sem, da so te rane zelo podobne ranam, ki ste jih dobili v tem odnosu. Rdeča nit med otroštvom in odraslostjo so občutja manjvrednosti, zavrženosti in osamljenosti, preko njih čutite povezanost. Ta občutja so vam poznana, domača, vaše telo jih čuti kot privlačnost, zato vam je tako težko oditi.

Če bi odšli, bi vsa čustva, vse, kar ste do sedaj tlačili vase, udarilo na plano z vso silo in tega se bojite. Prav zato, ker porabljate ogromno energije, da sploh lahko shajate s svojo razboleno notranjostjo, je vaše telo povsem izčrpano.

Povsem naravno je, da so vsa ta leta stresa zahtevala davek na vašem telesu. Na vse možne načine vam telo sporoča, da ne zmore več.

Kako hudo mora še biti, da se bo v vas nekaj premaknilo?
Čez kaj vse boste še šli, preden vam bo dokončno prekipelo?
Kaj se mora še zgoditi, da boste pričeli čutiti sebe?
Kdaj bo dovolj hudo?

Resnično vam želim, da zberete dovolj moči ter poguma, ter si iskreno odgovorite na to. Brez nekega notranjega premika, iskre moči, boste ostali tu, kjer ste. Pa si tega ne zaslužite, še manj si to zasluži vaša hči.

Verjetno se strinjate, da si vaša deklica ne zasluži živeti tako, kot živi sedaj. Verjetno ji je neverjetno težko, ko doma gleda pijanega očeta in mamo, ki ob njem vztraja navkljub vsem udarcem, ki jih obe prejemata.

Od očeta se uči, kaj lahko od moških kasneje v življenju pričakuje, od vas, kako je biti ženska in žena, ter od vaju obeh, kako je živeti v partnerskem odnosu. Resnično se bo potrebno vprašati, če si to želite za vašo hčer?

Ker sedaj živi v strahu, neprestano jo skrbi za vaju, žalostna je, osramočena in ranjena. Nikogar ni, ki bi poskrbel za njeno varnost in zaščito. Prepuščena je sama sebi, ne more zbežati stran, zato se bori za preživetje. Neskončno breme nosi in krivično je, da je njeno malo telo (tako kot vaše) izpostavljeno takemu stresu. Polagam vam na srce, da zberete moč in jo zaščitite pred zlorabo, ki jo sedaj doživlja.

Poglobite sočutje do njene stiske in poglobili boste sočutje do sebe. Četudi vi njej ne zadajate udarcev, ne storite ničesar, da bi jo pred njimi zavarovali. Ker dopuščate tako stanje, ste tudi soodgovorni za to, kar se ji hudega dogaja.

Namen teh besed ni, da se polijete s krivdo, ker jo že tako čutite čisto preveč. Namen teh besed je, da najdete v sebi nekaj jeze oz. zdrave odločnosti ter pričnete ščititi sebe in hčerko. Že to, da ste pri meni poiskali neko pomoč mi pove, da še niste povsem vdani v usodo, da v vaš še tli nekaj odločnosti, moči in poguma. Da niste še povsem izgubili svoje smeri in sebe.

Naj vam finančni položaj ne bo v izgovor: če že toliko let le s svojim dohodkom skrbite za vse vas, hkrati pa odplačujete tudi kredite, potem bosta s hčerjo že nekako preživeli.

Poskrbite za vajino varnost, poiščite pomoč na centru za socialno delo. Obstajajo skupine za svojce alkoholikov (http://www.al-anon.si/index.php) ali druge oblike terapevtske pomoči, kjer vam lahko pomagajo na dolgi poti vašega okrevanja.

Čeprav so lahko ti procesi boleči in naporni, niso niti približno tako težki, kot je težek en sam dan vašega sedanjega življenja.

Draga bralka. Le pogumno! Veliko moči imate v sebi, drugače ne bi zdržali vseh teh naporov. Ko boste svojo moč usmerili v skrb zase in za hčer, se bosta šele lahko sprostili in zaživeli življenje, ki si ga zaslužita. Vendar morate najprej poskrbeti za vajino varnost, varnosti pa trenutno ob možu alkoholiku ni.

Ne čakajte, da se bo on odločil za zdravljenje. Odločitev je najprej vaša. Sem v mislih z vami, draga bralka. Vam in vaši lepi, mali deklici želim vse dobro na vajini poti! Pa srečno!"

Si se tudi sama znašla v kakšni življenjski stiski, pa ne veš, kako naprej?

Svoje vprašanje pošlji na alenka.lanz@toplina.net, z veseljem ti bomo odgovorili in pomagali.

Če bi se rada z Alenko pogovorila osebno, pa te toplo vabimo, da obiščeš spletno stran centra Toplina ali slediš njihovemu Facebook profilu, kjer boš našla še več tovrstnih vsebin.

...

Preberi še: "Na pomoč, že 3 leta ljubim nekoga, ki ima punco in otroka!"

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ