Ljubosumje – ljubezen ali bolezen?

28. 4. 2005
Ljubosumje – ljubezen ali bolezen?

Vsakemu med nami se je že zgodilo, da je v določenem življenjskem obdobju občutil ljubosumje.

Za razliko od zavisti, za katero sta potrebna dva, so za ljubosumje potrebni trije ljudje. In medtem ko je zavist občutek, da ima drugi nekaj, kar si želimo, je ljubosumje zasnovano na strahu, da bomo izgubili ljubljeno osebo zaradi vmešavanja nekoga tretjega.

Ljubezen je namreč čustvo, ki nam je podarjeno. Ne moremo ga kupiti in ne izsiliti. In ker vedno obstaja možnost, da nam bo ljubljena oseba nekega dne prenehala vračati ljubezen, postane strah, da bi se to zgodilo, sestavni del odnosa ljubezni.

Strah pred izgubo

Pogoste so tudi razne maščevalne želje in nakopičena jeza na prejšnjega partnerja, ki jo zdaj usmerjamo (včasih tudi po krivici) kar v sedanjega partnerja. In medtem ko nas večina ob besedi ljubosumje pomisli na močno in boleče čustvo, ki je lahko celo smrtno nevarno (statistične študije kažejo, da je ljubosumje kar tretji najpogostejši motiv za umor), lahko ljubosumje v zvezi, v kateri so ti občutki zmerni in občasni, celo krepi žlahtna čustva, pozitivno deluje na razmerje in raven strasti.

Na robu pameti

Maja, 26: “Ko se je moj bivši začel srečevati z mojo najboljšo prijateljico, sem se ujela, da sanjarim o tem, kako v njenem stanovanju s kladivom razbijam njeno pohištvo, še posebno njeno zbirko starih plošč in velikih ogledal. Na trenutke sem skoraj slišala lomljenje stekla. Takšne fantazije so me vsaj za nekaj časa pomirile. Seveda pa jih ne bi nikoli dejansko uresničila!”

V svojih opisih ljubosumja veliko ljudi poroča o občutkih nenadne nemosti in zapiranja vase ter celo o trenutni odrezanosti od vsakršnih občutij. Nekateri pravijo, da v trenutkih ljubosumnega napada včasih izrečejo stvari, ki jih v resnici ne mislijo, ali pa povsem nepričakovano čustveno izbruhnejo.

33-letna Brigita je imela v vseh svojih preteklih razmerjih velike težave z ljubosumnostjo. Z demonom ljubosumja se je prvič srečala že na začetku srednje šole. V njenem trenutnem partnerstvu pa so šle stvari že tako daleč, da ni bila več ljubosumna le na svojega partnerja, temveč tudi na vse njegove prijatelje in celo sodelavce. In čeprav Brigita svoje ljubosumje dobro skriva, se vsake toliko vendarle zgodi, da ji uide kakšna pikra opazka, ki jo kasneje obžaluje, pogosto pa za kar nekaj časa postane molčeča in zadržana.

Zdi se ji, da ji le tako uspe zadržati v sebi vse te boleče ob čutke. Gregorjev boj z ljubosumjem je svoj višek dosegel pred meseci, ko ga je zapustila ljubezen njegovega življenja. Njegova Tanja se je nekega dne enostavno naveličala njegovih večnih sumničenj, vpitja, groženj in stalne drame.

Mateja pa se je spopadala z močnimi napadi ljubosumja kar vsakič, ko je njen zadnji partner namenil več svojega prostega časa otrokom iz njegovega prejšnjega zakona. Vsakršno prigovarjanje zdravega razuma ji pri premagovanju njenih iracionalnih strah ni bilo v pomoč.

Ponavljajoči se vzorci

Naša čustvena izbira – torej tista iskra, ki jo začutita sveže zaljubljena – je v resnici trk njunih notranjih romantičnih idealov. Ta ideal je grajen na izkušnjah iz našega otroštva, še posebno vseh pozitivnih in negativnih vsebin ljudi, ki so nas vzgojili. In prav te slednje, torej negativne, so tiste lastnosti, ki jih iščemo tudi v svojih sedanjih potencialnih partnerjih.

Prav te vsebine so namreč naši ‘nedokončani osebni življenjski projekti’. Oseba, ki ustreza naši romantični predstavi, je namreč tudi oseba, ki nam bo najbolje pomagala ozdraviti naše otroške travme. Zato si ženska, katere oče ni bil nikoli zvest njeni mami, za partnerja poišče ‘playboya’.

Prav takega, kot je bil njen oče. Če ste pripravljeni pogledati v svojo preteklost, boste ugotovili, da imate za seboj že pravo malo serijo številnih podobnih izkušenj. Opazili boste, da gre pravzaprav za neke vrste vzorce, po katerih, kot po čarovniji, delujejo vsa vaša razmerja. Morda se boste celo spomnili občutkov strahu, ki so tako zelo podobni občutkom, ki jih občutite zdaj.

Morda so misli in čustva, ki jih danes občutite do svojega partnerja, isti, kot ste jih gojile do svojega očeta. Ga nikoli ni bilo doma ali pa je bila mama pogosto jezna nanj? Še huje! Psihologi odkrivajo celo, da ljudje pogosto enostavno kopiramo vzorce obnašanja svojih staršev, pa čeprav so naša partnerstva povsem drugačna od partnerstev naših staršev.

Lahko ga ustavite

1 Težav, izzivov in škode, ki jih ljubosumje povzroča v vašem življenju, se morate začeti zavedati. Ko boste enkrat razumeli, od kod prihaja vaše ljubosumje in kaj ga sproži, se boste lahko skoncentrirali na to, da ga boste obdržali pod nadzorom in se ga, upajmo, nekoč za vedno rešili.Če je vzrok vaš parter, je najbolje, da imate z njim nekaj resnih pogovorov.

Pravico imate do tega, da izrazite svoje občutke, on pa ima pravico, da izve, kaj vas napeljuje k ljubosumju. Če pa vaše ljubosumje izvira iz vaše tekmovalnosti do drugih žensk, boste imeli pri razreševanju svojega notranjega konflikta pač nekoliko več težav. Ženske so pogosto ljubosumne na videz, uspeh in partnerstva drugih žensk. Najboljši način, da se spopadete s tako pogojenim ljubosumjem, pa je, da utrjujete svojo samozavest.

2 Ustavite svoj notranji duševni film! Ljubosumje črpa svoje rušilne energije prav iz preveč bujne ali narobe uporabljene domišljije. Ustvarjanje scenarijev v vašem umu o tem, kaj vaš partner razmišlja ali počne, lahko hitro postane popoln način, kako nadvse domiselno povsem mučiti same sebe. Rešitev je lahko le ena: Zberite se in se osredotočite le na ta trenutek.

Lotite se česa zabavnega ali počnte nekaj, kar vas pomiri in veseli. Pojdite npr. na sprehod in svojo pozornost usmerite na naravne lepote okoli sebe. Ne le, da je sprehod zdrav za vas, pomagal vam bo tudi preusmeriti vaše misli.

3 Pomagajte si s številnimi tehnikami pomoči in samopomoči, ki so vam danes na voljo. Večina psihologov je prepričana, da se je mogoče, ker je na še vedenje v večini stvari priučeno, neželenih reagiranj odvaditi in jih zamenjati s pozitivnejšim odzivanjem. Z ljubosumjem in njegovim sprožilci se je tako mogoče nadvse uspešno boriti z različnimi metodami desenzitivizacije, vizualizacije, avtosugestijami, igranjem in zamenjevanjem vlog ter s številnimi drugimi tehnikami.

Nataša Zupanc

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"