Ljubezen prek interneta: kdo se v resnici lahko skriva za profili?

"Pozdravljeni, imam dilemo, ki se mi podi po glavi že nekaj časa in se obračam na vas. Stara sem 25 let in zadnjih nekaj mesecev sem pospešeno iskala partnerja.

Vedno sem bila srečna in neobremenjena samska punca. Imela sem nekaj neuspešnih zvez in preveč "neprimernih" kandidatov. Od poročenih do prestarih zame. Še vedno nisem ena izmed obupanih samskih žensk, ki si neskončno prizadevajo najti partnerja.

Večinoma sem zadovoljna sama s seboj in svojim življenjem. Ne tiktaka nobena biološka ura oziroma ne mudi se mi nikamor. Vsake toliko pa mi vseeno nekaj manjka. Rada bi svoj prosti čas delila še z nekom ne le s prijatelji in družino.

Po začetnem neuspehu pri spoznavanju na staromoden način (če temu lahko tako rečem) sem se podala na internet in ustvarila profile na različnih aplikacijah in straneh. Bolj iz firbca kako stvari potekajo.

Na začetku je šlo gladko in presenetljivo pozitivno. Do prelomnega trenutka, ko so pogovoril nanesli na dejansko srečanje v realnem življenju.

Od neštetih sogovornikov sem v živo spoznala le peščico. Mogoče tukaj rabim moški odgovor.

Kaj za vraga počnejo moški na teh portalih, če se ne nameravajo nikoli srečati? Gre le za pumpanje lastnega ega? Dolgo časa sem težave iskala pri sebi in analizirala kaj sem storila narobe, da sem jih odvrnila od srečanja z mano.

Bolj kot sem kopala globlje bolj sem bila prepričana, da verjetno ni bila moja napaka. Nisem grdi raček in nisem fatalna ženska, sem povsem povprečno privlačna 25-letnica, ki ima službo, stanovanje in se sama preživlja.

Sem izobražena, razgledana in zabavna. Rada imam šport, aktivno preživljanje prostega časa, potovanja in nisem obsedena z nakupovanjem. Nisem zatežena punca, ki na prvo mesto postavlja svoje prioritete, se prilagajam, znam kuhati in zamenjati avtomobilske gume.

Da se ne bom le hvalila; za mnoge sem tudi preveč natančna, organizirana in kritična. Tega moji dopisovalci večinoma nikoli niso izkusili, ker tako daleč nismo prišli.

Ne pričakujem, da bom našla bodočega moža. Iskreno povedano nimam pričakovanj, ker sem bila prevečkrat razočarana v zadnjem času.

Zanima me kaj se plete po glavi povprečnemu moškemu, ki na petkov večer zunaj ne trenira več svojih osvajalskih tehnik a se po drugi strani počuti ogroženega, če prvi korak stori ona.

Kakšni so njegovi nameni, ko ure in dneve preživi ob dopisovanju s punco na drugi strani mesta za katero niti ne ve kakšen glas ima. Pozna pa njene najljubše filme, hobije, hrano, kako je preživela zadnjih nekaj vikendov ...

Po drugi strani se sprašujem zakaj to počnem in kaj bi rada dosegla. Zakaj se "mučim" in ponavljam iste napake? Ker upam, da bo naslednjič boljše? V življenju mi ni dolgčas, ker ob službi, rekreaciji, prijateljih in družini redko najdem čas, ko se mi ne mudi nikamor in lahko počnem en velik NIČ.

Zakaj se še vedno razveselim piska, ki naznanja sporočilo in bi se najraje skrila pod odejo, ko pošljem SMS povsem netipičen zame? Ali mi to trenutno vznemirjenje pomeni toliko, da sem pripravljena ponavljati podoben scenarij znova in znova? Gre tudi pri meni le za samopotrditev?

V preteklosti sem se spustila v odnose za katere sem vedela, da ne vodijo nikamor. Vsakič sem upala, da sem se zmotila in bo dotični moški izkazal zanimanje in pripravljenost za mogoče malo bolj resen odnos. Pod resen mislim vse kar ni le "casual sex".

Ne pravim, da nisem uživala. Preživela sem odličen čas dokler je trajalo, potem je šlo moje razpoloženje vsakič navzdol in mi vzelo dober del energije in časa, da sem razčistila sama pri sebi.

Ali to pomeni, da se nimam dovolj rada ter prehitro podležem in ustrežem željam drugih? Lep pozdrav in najlepša hvala za odgovor."

Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka iz centra Toplina, svetuje ...

"Pozdravljeni draga bralka! Najprej hvala za poslano pismo in izkazano zaupanje. Prav razveselilo me je, kako prizemljeno, a vseeno pozitivno doživljate sami sebe. Negujte to zdravo držo še naprej in prepričana sem, da boste spoznali kakšnega prijetnega, iskrenega in zabavnega fanta, s katerim si boste lahko ustvarili ljubezniv in spoštljiv odnos.

Povsem razumljivo je, da si ob sebi želite nekoga, s katerim bi lahko delili vsakodnevne malenkosti kot tudi globlja čustva, misli, želje in hrepenenja.

Da bi nekdo v polnosti spoznal in sprejel vas ter da bi vi lahko to vračali. Sedaj pa ste v obdobju, ko je le potrebno zdržati vse skupaj. Zdržati pritisk, občutek osamljenosti, žalosti in hrepenenje po ljubezni.

Četudi se to sliši dokaj enostavno, ni ravno tako. Lahko vam prebudi občutek strahu, ali je sploh kje kakšen fant za vas, pa tudi občutek neprimernosti, zato se lahko sprašujete, kaj je narobe z vami. Nič ni narobe z vami, le zdržati je težko to silno hrepenenje po nekom.

Verjetno je še najlažje od vsega razložiti to, kar se vam dogaja na internetu.

Čeprav so razne strani za spoznavanje ljudi lahko dobro izhodišče, saj ljudje pridejo v stik lažje in hitreje, se lahko posamezniki tudi prav dobro skrijejo za svoj računalnik.

Tako ostajajo anonimni, s tem pa ohranjajo nadzor nad tem, komu se pustijo spoznati, na kakšen način in kako globoko. Pravzaprav nikoli zares ne veste, s kom se pogovarjate in kdo ta človek v resnici je.

Tako kot so mnogim taki portali pomagali pri tem, da so spoznali svojega partnerja, se mogoče celo z njim poročili in ustvarili družino, tako lahko najdemo na drugi strani kar nekaj zlomljenih src in razočaranj.

Več je razlogov, zakaj je do srečanja v živo prišlo tako redko. Vsi, ki se za profili skrivajo, ne glede, ali so to moški ali ženske, imajo nekaj skupnega. To je lahko strah, da bi nekdo videl, kdo oni v resnici so, želja po nadzoru, dolgočasje, nizka samozavest, lahko tudi naslada ob zavajanju.

Nekateri pa so resnično tako prizadeti in krhki, da takih srečanj ne bi prenesli in je zanje zdravilno že to, da se lahko z nekom pogovarjajo, da imajo občutek bližine, četudi je zanje ta človek tujec in bo tako tudi ostalo.

Vsekakor bi bilo krivično posploševati in le ugibava lahko, kaj se je pletlo v glavah in srcih teh ljudi. Vsekakor imajo, tako kot vi, tudi oni možnost odločanja in če se odločijo, da se ne srečajo v živo, za to prevzamejo tudi odgovornost.

Bolj kot to pa je pomembno, kaj se dogaja z vami.

Postavili ste nekaj globokih vprašanj: zakaj to počnete, zakaj se mučite s tem? Kaj pomeni vso to vznemirjenje, ki ga prinašajo taki stiki? Zakaj iščete potrditev na ta način? Ali prehitro ustrežete željam drugim? In najpomembnejše, se imate dovolj radi?

Vsa ta vprašanja so zelo ne mestu in vas na najbolj senzibilen in rahločuten način vodijo v razmišljanje o sebi in o odnosih, ki jih živite. Zahtevajo pa pogum, da resnično pogledate, kaj se skriva v odgovorih, ki jih čutite in ki jih vaše telo že pozna.

Na tem mestu je tudi zelo težko podati kakšen konkreten odgovor, ker niste napisali ničesar o tem, iz kakšne družine prihajate, pa tudi kaj vse ste že odkrili o sebi, ko pogledate nazaj na odnose, ki ste jih imeli. Kaj ste iskali tam, kaj ste želeli pridobiti zase, kaj dokazati in komu?

Tudi spuščanje v kratke odnose, prežete s spolnostjo, je le krik po nečem, kar si želite in pogrešate.

Lahko torej samo ugibam, kaj se vam je dogajalo in ob enem upam, da se v naslednjih vrsticah vsaj malo prepoznate in tako dobite iz odgovora tudi kaj zase.

Kadar se ljudje spustimo v kratke, na spolnosti utemeljene odnose, se nam lahko v notranjosti dogaja cela zmešnjava. Pri tem gre za globoko, telesno hrepenenje po tem, da bi nas nekdo sprejel, da bi nam povedal in pokazal, da smo vredni, dragoceni in v njegovih očeh nadvse pomembni in posebni.

Ta želja po sprejetosti je lahko tako močna in intenzivna, da počnemo stvari, ki jih drugače ne bi. Da se spustimo v kaj takega, moramo najprej v sebi povoziti strah (tega človeka pravzaprav ne poznamo in zato ne vemo, kaj se nam lahko ob njem zgodi), pa tudi sram in krivdo.

Vse samo zato, ker si tako zelo želimo, da bi nas nekdo sprejel. Taki odnosi so lahko kratki in sladki, a po tem se počutimo še veliko slabše: imamo občutek zavrnjenosti, zavrženosti, sramu, krivde, velike praznine, obupa, nemoči, žalosti, lahko tudi jeze nase.

Vse, kar smo pred tem pri sebi povozili, sedaj dobivamo nazaj na potenco, zato kar nekaj časa traja, da vse razmejimo, se prečistimo in najdemo nazaj sebe.

Velikokrat se zgodi, da se nam že tako krhka samopodoba za nekaj časa še dodatno poruši. Pri tem naj poudarim, da imamo lahko v svoji glavi vse razčiščeno (menimo, da se imamo radi, se cenimo), ampak je telo tisto, ki ga odnese v čutenja, ki so nam že od nekje poznana.

Ker nam je lahko to sramotenje, poniževanje, razvrednotenje že od nekje poznano (največkrat od doma, od enega od staršev ali obeh), so to tudi čutenja, ki so nam varna, domača in predvidljiva. Tam se lahko počutimo najbolj živo, zato je tako živo tudi naše telo.

Lahko imamo tudi povsem nezavedno občutek, da če osvojimo nekoga, ki je težko dosegljiv, da se tako tudi nam zviša vrednost. Gre torej za neko vrsto samopotrditve. Za takim vedenjem vedno najdemo strah, da nismo dovolj vredni in slabšo samopodobo.

Spolnost je tako igrišče, kjer s telesom izrazimo vse, kar se nam dogaja v notranjosti. Če ob sebi nimamo nekoga, ki bi nam nudil varnost, bomo povsem nezaščiteni pri vseh težkih čutenjih, ki so se tam prebudila.

Pri tem lahko čutimo vse, kar je naše, pa tudi tisto, kar je od človeka, s katerim smo se v spolnost spustili. Že s čutenji, ki so naša, lahko zelo težko zdržimo, še bolj pa se zaplete pri občutjih, ki niso naša in jih zato s težavo razmejimo in se jih očistimo. Ne zaslužite si, da s tako spolnostjo umažete svoje telo.

Spolnost je nekaj lepega, nadvse ranljivega in je polje bližine, nežnosti, sprejetosti in globokega srečanja z nekom, ki nam nekaj pomeni. Nihče se ni zasluži nič manj od tega, tudi vi ne. Zato vas povabim, da malo raziščete pri sebi, kaj je tista rdeča nit čutenj, ki se vam pojavlja skozi življenje.

Več kot boste vedeli o sebi, manjšo moč bodo imela težka čutenja, manj privlačna bodo vašemu telesu in bolj odporni boste na vse skušnjave, ki bi vas lahko na koncu ponižale in razvrednotile.

Vsak notranji proces, čez katerega greste, se bo kazal v načinu, kako vstopate in vzdržujete odnose. Vse, kar se dogaja v vas, drugi povsem nezavedno začutijo, saj smo med seboj povezani bolj, kot se mogoče zdi na prvi pogled.

Draga bralka, le mirno in potrpežljivo. V življenju ne moremo ničesar prehiteti, vse se zgodi ob svojem času, ko smo tudi sami najbolj zreli in odprti za vsa darila, ki nam jih življenje prinaša.

Ne pozabite, veliko lahko ponudite drugim in svetu, vendar si zaslužite tudi, da imate ob sebi nekoga, ki vam je v tem sposoben slediti. Do takrat pa vam želim predvsem, da se ne obremenjujete z drugimi, ampak da ta čas, ki vam je podarjen, izkoristite za spoznavanje sebe. Samo zdržati je potrebno vse skupaj. Vse kar doživljate in čutite sedaj, vam je dano z razlogom. Vem in povsem verjamem, da vas čaka še veliko lepega! Vse dobro na vaši poti vam želim!

Si se tudi sama znašla v kakšni življenjski stiski, pa ne veš, kako naprej?

Svoje vprašanje za spletno stran Cosmopolitan pošlji na naslov cosmopolitan.si@adriamedia.si ali pa piši kar Alenki (alenka.lanz@toplina.net).

Z veseljem ti bomo odgovorili in pomagali!

Če bi se rada z Alenko pogovorila osebno, pa te toplo vabimo, da obiščeš spletno stran centra Toplina ali slediš njihovemu Facebook profilu, kjer boš našla še več tovrstnih vsebin.

...

Preberi še: "Prepričana sem, da nimam ničesar, s čemer bi moškega lahko obdržala" ali pa članek: "Ne vem, kako naj pridobim nazaj svoj libido" ali pa "Zakaj vedno najdem moške, ki so že zasedeni in sem potem ljubica?"