Povabljena si na zmenek. Zakaj tega ne izkoristiš in namesto varne solate raje naročiš pravo pojedino?
1. Ta zmenek se bo očitno končal prej, kot načrtovano
Če naročiš solato v restavraciji je tako, kot če v baru naročiš vodo. Človeku, ki je s teboj, daš občutek, da želiš to snidenje čim prej zaključiti, ker očitno nočeš biti tu niti tako dolgo, da lahko zaužiješ neko konkretno naročilo. In njemu se prično po glavi poditi misli, da bi bilo morda bolje, če vse skupaj kar takoj zaključita, preden mu prinesejo tisti žalostni deciliter belega.
2. Solata pravzaprav ni jed, je priloga k jedem
Kdaj so solate postale samostojna jed? Si kdaj priznaš, da v bistvu ješ rezervni del obroka? Obenem se on potem počuti kot nemarni požeruh, ko tebi prinesejo skromno solato, njemu pa pred nos postavijo kup perutničk in skledo praženega krompirja.
3. Polovico zelenjavnih elementov v solati sploh ne prepoznam
Kaj za vraga je vse v tej skledi? Neki mali bobki, ki so videti kot zajčji iztrebki, ampak mogoče so samo kakšni luksuzni fižolčki. Pa nekakšna semena, ki jih verjetno nagrebejo nekje na diametralno nasprotnem koncu sveta. So solate resnično postale kot kompost tisočerih sestavin, pri katerih kuharji tekmujejo, kdo bo notri zmetal več stvari?
4. Ne morem verjeti, da ima tvoja solata enako ceno kot moj zrezek
Moški racionalni možgani vedo, da je kuhar potreboval natančno 5 sekund, da je skupaj zmetal tvoje naročilo. Če bi si isto zadevo pripravila doma, bi verjetno odštela šestino cene, ki jo bo zdaj on plačal za tvoj "obrok". Če solata stane 7 ali 8 evrov, bi človek pričakoval, da bo notri vsaj kaviar ali pa kakšni kosi jastoga.
5. In čez pol ure bo spet lačna
Na poti domov iz restavracije, ko boš malce bolj sproščena, se bosta odpravila še po en hamburger in krompirček. Ali pa boš zdržala do doma, ker si le elegantna bejba, in boš potem v zavetju samote napadla škatlo piškotov.
6. Kradla boš iz mojega krožnika, kajne?
V slepem prepričanju, da si boš s solato potešila lakoto in obenem poskrbela za vitko postavo, te potem oči (in želodec) tako ali tako premamijo, da - v kolikor nisi ravno na prvem zmenku - z vilico napadaš njegov krožnik in kradeš njegove krompirčke, njoke ali pohane kalamare. "Samo da poskusim," je otvoritveni stavek, kjer ti potem posmukaš četrtino vsega njegovega, medtem, ko ti on lahko morda ukrade le kakšen miniaturni košček piščančjega fileja, ki je pomotoma zataval v tvoj jedilni vrtiček.
7. Tudi te solate ne moreš pojesti do konca?
Ko se on le sprijazni, da tvoj občutljivi želodček ne potrebuje nič drugega, kot le lahek solatni obrok, ga na koncu preseneti še to, da tudi tega ne uspeš pojesti do konca. Za tri grižljaje bo ostalo na krožniku, kot nekakšno nepisano pravilo. Moški bo vedno vase zmetal vse, kar mu je postreženo - morda se bo moral kdaj posiliti do bolečine, ampak stran se ne bo metalo nič. Zato lahko le globoko vzdihne, ko vidi tiste štiri pereščke endivije, ki jih nikakor ne moreš pojesti - boš pa vseeno naročila sladico.
