Cosmopolitan Slovenija - Mlada, lepa in zabavna

december 2014
Povezana s Cosmopolitanom

Objavljeno v reviji •

Prva ljubezen, prava ljubezen?

Lahko mladostniška zaljubljenost preraste v ljubezen za vse življenje? Cosmo je spoznal tri pare, ki jim je to uspelo in potrjujejo, da za pravo ljubezen nismo nikdar premladi.

V mladosti se zaljubimo do ušes, ker je glavni v družbi, super igra kitaro in ima globoke, modre oči. Ko mine nekaj let, zamenjamo kriterije, okus in prioritete, se razidemo in ponavadi zaljubimo v nekoga, ki ima tisto, česar prvi ni imel (ampak seveda tudi ne tistega, kar nam je bilo pri prvem všeč).

Redki pari uspejo skupaj preživeti odraščanje in svojo zvezo razviti v kakovostno in dolgotrajno. Takim parom vsi po malem zavidamo, saj je njihov ljubezenski kapital neprecenljiv: skupaj so doživeli vse slabo in dobro, poznajo vsako malenkost o drugem, skupaj so se razvijali in dozoreli. Točno to se je dogajalo vsem parom, ki so Cosmu izdali svoje skrivnosti dolgoletnih zvez.

Skupaj 10 let:

Manca Oberč & Jaka Jakopič

ona: 28, diplomirana ekonomistka

on: 28, profesionalni nogometaš

Spoznala sta se na Jakov maturantski ples, pred Miško, v tistih časih edino trgovino, odprto tudi v poznih večernih urah. Takrat osemnajstletni Jaka je ravno stopil iz trgovine, ko se je vanj s svojim skuterjem skoraj zaletela enako stara Manca. Jaka je takoj opazil njene dolge noge, skodrane lase ter velike oči, in to je bilo dovolj, da je prečudovito dekle vprašal po imenu in ji ponudil čokolado. “Že zato ker sem ga skoraj povozila, mi je bilo nerodno, ko pa sem dvignila pogled in zagledala še takšnega dobrega tipa, sem dobila čisto mehka kolena,” pove svojo plat zgodbe Manca.

“Že po prvem zmenku se mi je zdelo, da bo Manca moja zadnja,” pravi Jaka, Manca pa doda, da se je zaljubila na prvi pogled, to, da je Jaka pravi fant zanjo, pa se ji je potrjevalo vsak dan sproti – in se ji, čisto zares, še danes. Jaki je na Manci najbolj všeč njena potrpežljivost, toplina in sposobnost, da je vedno polna presenečenj. O njeni seksi postavi in čarobnem pogledu pa sploh noče izgubljati besed.

Manci pa je Jakov fizični videz popoln in verjamemo, da tega ne reče samo zato, ker se lepo sliši. Prepričana je, da bi se v Jako zagotovo še enkrat zaljubila, tudi če bi ga spoznala kje drugje. Najbolj sta jo očarala njegov nasmeh in čvrsta ritka, življenja brez njegovega humorja in razgledanosti pa si tudi ne predstavlja.

Ljubezen je treba negovati

Kako ohranjata ljubezen živo že skoraj deset let? “Z lahkoto,” pravi Jaka, “živiva in delava tisto, kar naju veseli, vsak posebej se znava zamotiti, ko sva sama, še bolj pa takrat, ko sva skupaj. Ne zanemarjava lastnih interesov, ampak se celo spodbujava.” Manca pa doda: “Predvsem se spoštujeva in ceniva to, kar drugi dela, ter se ob tem podpirava in spodbujava. Zakaj bi na primer nasprotovala njegovim

sanjam, če vem, da je to največ, kar si želi v življenju? Zato ga raje pri izzivih podprem in tudi jaz najdem v tem izziv za svoje življenje. V končni fazi le tako lahko sežeš više.” Odkritost in to, da se cenita taka, kot sta, ter ne želita spreminjati drug drugega, je po njunem mnenju temelj njune ljubezni. “Kmalu sva sklenila, da midva nisva eno, kot sva na začetku zaljubljenosti poudarjala, ampak sva dve polovici, ki se med seboj dopolnjujeta in odlično prilegata – to je bistvo najine zveze.”

Tudi nesporazumi so

Če jih ne bi bilo, bi bilo nekaj narobe, meni Jaka. Je pa tudi res, da pozna že vse Mančine gumbe, na katere je treba pritisniti, da postane dobre volje, kadar kuha mulo in grdo gleda. “In si ne morem kaj, da se takrat ne bi začela smejati,” doda Manca. Ničesar ne držita v sebi, stvar takoj razčistita ter ji prideta do dna. Pri tem jima pomaga, da sta oba takšen tip človeka, ki ne more držati stvari v sebi in se po nepotrebnem mučiti z nepotrebnimi vprašanji. Sicer pa sta šla skupaj že čez veliko težje stvari, kot je nekdaj Jakova huda bolezen, ki bi ju lahko tudi razdvojila, a ju je le okrepila.

Skoraj deset let kasneje

Pravita, da se s časom v njuni zvezi ni nič bistvenega spremenilo. Vsako leto se bolj razumeta in uživata, pa tudi to je res, da si znata danes bolje organizirati in izkoristiti prosti čas. Menita, da jima uspeva ravno zato, ker nista obremenjenas tem, ali jima bo uspelo. “Želiva, da nama je vsako sekundo lepo, in to kjerkoli in na kakršenkoli način,” pove Jaka. “Predvsem se veseliva sreče drugega, kar temeljito in učinkovito pripomore k nenehnemu izboljševanju najine zveze,” je še Mančin komentar.

Menita, da sta zaradi resne zveze v mladosti kaj zamudila? “Kaj pa vem, jaz sem mladost zamudil bolj zaradi nogometa kot zaradi Mance. Ne, ničesar nisem zamudil. Se mi zdi, da sem užival v svojem svetu nogometa in v Mančinem svetu in prav ničesar nisem pogrešal. Tudi prijatelje imam še vedno iste,” prizna Jaka. Manca pa romantično sklene: “Sploh ne, prej obratno ... z Jakom sem doživela in preživela vse, kar sem si kot najstnica želela ...”

Skupaj 13 let:

Alenka & Marko Šušterič

ona: 33, najraje mamica

on: 37, laboratorijski tehnik

Spoznala sta se leta 1994 na izletu v Španiji. Marko pravi, da je Mimo, kakor jo vsi kličejo, opazil že v Tivoliju, kjer so čakali avtobuse. Njeno kratko pričesko in velike oči, ki ga še danes največkrat navdušijo. “Jaz pa se ga sploh ne spomnim,” pove Mima, “opazila sem ga šele po nekaj dneh v Španiji, ko smo bili pač več skupaj.”

Zanimiv prvi zmenek

Marko, nekaj let starejši od Mime, je ravno dobro prekinil petletno zvezo in je na njunem prvem ‘zmenku’ v enem od Španskih lokalov rekel, da on ne bi nekaj resnega, da trenira in nima časa ... Tem besedam se po vsem tem času še vedno nasmejita. “Res je šlo bolj za zabavo, se malo držati za roke, poljubiti ...” se spominja Mima. “Ampak ko smo prišli domov, pa kar nek čuden nemir. Nič dorečenega, vse v zraku. Se slišiva. Počasi pa sva našla neko skupno, zanimivo pot, ki je bila večkrat precej težka. Prevečkrat. Veliko sva prestala skupaj, precej naju je življenje že preizkušalo. Mogoče pa nama ravno zato toliko časa uspeva biti skupaj.”

Nimata skrivnosti

“Vedno sva bila odkrita drug do drugega, včasih kar malo preveč. Vedno je najina zveza temeljila na odkritosti. Moram reči, da nimava skrivnosti, razen seveda smešnih babjih tračev, ki pa moških tako ali tako ne zanimajo, ker jih pač ne razumejo,” se smejiva z Mimo. “Vsakič ko nastopi kakšna kriza ali neka čudna faza, se zopet zgodi nekaj, kar morava prestati skupaj, drugače ne gre. Včasih se mi zdi kot višja sila, ki bdi nad nama in naju čuva in nama pošilja neke čudne signale, kot da sva si usojena.”

Očarana eden nad drugim

“Vedno znova me preseneti oziroma očara s svojo dobroto. In po vsem tem času še vedno verjame v dobro. Rada ga poslušam, ker veliko ve. Čudovito se je z njim pogovarjati, jaz sanjam tam nekje nad oblaki, on pa je bolj tukaj dol. In iz mene zna potegniti vero v ljudi oziroma me pomiriti, ko že mislim, da vse skupaj nima smisla,” razmišlja Mima. Marko pa pove, da na ženi najbolj ceni njen neverjeten čut do sočloveka, njeno komunikativnost, ki odpira vrata. Njeno predanost prijateljstvu in kako velik pomen ima zanjo. “Odkar pa je mama, je neverjetna, čudovita. V tem je popolna,predana, občutljiva,” meni. Tudi Mima pripomni, da Marka občuduje kot očeta njunih palčkov. “Način, kako jima je predan, kako se z njima pogovarja, kako se uleže na tla in poganja avtomobilčke. Čudovit vzornik jima je.”

Poroka po devetih letih

Aprila bo trinajst let, odkar sta par, v mesecu juniju bo četrta obletnica njune poroke. Zaljubljenost je prerasla v ljubezen, v občutek vrednosti, v tisto nekaj več, kar se težko opiše. “Postala sva modrejša, zrela v svojem razmišljanju. Skupaj sva prestala marsikaj, ena težjih je moja bolezen,” razloži Mima. “On je bil vedno ob meni in je še danes edini, ki me v tem resnično razume. Edini, ki pozna zgodovino moje bolezni in to, kako je ta vplivala name, na naju. Edini je, ki me ne obsoja.”

Težko pričakovana Juš in Jaša

“Otroka sta nama dala čisto nov pomen,” se strinjata. “Noro sva si želela otrok. Najinih. Družino kot enotno, osnovno celico. Najina sinova sta trenutno najin svet, oba čudežna, iz nebes poslana. S posebnim poslanstvom. V nama sta prebudila skrite, še nepoznane občutke. Da del tebe koraka po svetu, je včasih preprosto nemogoče verjeti. Sta najin ponos, največji dosežek – najine zveze, najinih misli, najinih želja. Vrhunec vsega, v kar sva vlagala.”

Skupaj 13 let:

Maja Oražem & Gregor Ostojič

Ona: 31, učiteljica

On: 31, športni novinar

Bila sta sošolca na gimnaziji v Ljubljani. “Prva leta je bila zgolj sošolka iz sosednje klopi,” začne pripovedovati Gregor, “nato pa sem v tretjem letniku opazil, da je kar čez noč postala krasna punca. In sem stopil v akcijo. Sem se pa moral kar pošteno potruditi, da sem ji dokazal, da mi je resnično všeč. Celo matematika mi je s pomočjo zasebnih inštrukcij pri Maji doma stekla bolj, kot je bilo smiselno pričakovati.” Maja pa doda, da je takrat celo svoj divji videz zamenjal za bolj uglajenega in takrat ga je resnično opazila.

Njuna ljubezen torej ni bila na prvi pogled, saj sta se že kar nekaj časa gledala, preden sta spregledala. Gregor prizna, da kakšnih blaznih občutkov najprej ni bilo. Sošolka pač. Ko pa je končno dojel, da dejansko sedi zraven njega, se je ob razsvetljenju pojavil še občutek velike želje po tem, da jo dobi samo zase. Strinjata se, da je v srednji šoli težko pričakovati, da boš ostal skupaj za vse življenje, a sta že takrat čutila, da jima je skupaj lepo in se splača nadaljevati.

Gregorju so na Maji najbolj všeč njena odkritosrčnost, igrivost in poštenje. “Pa to, da življenje zajema z veliko žlico, a hkrati z izjemnim občutkom za preudarnost. Tudi to, da me zna spustiti na realna tla. In da verjame v pravljice – velikokrat si moram kakšno izmisliti.” Maji pa je na Gregorju všeč to, da ne pozna zavisti, jo zna potolažiti in nasmejati, ter da se smeji njenim šalam, ki jih marsikdo ne razume.

Njuna resna zveza ju ni nikdar omejevala in menita, da zaradi nje nista ničesar zamudila. “Kar veliko sva prepotovala,” pove Gregor, “veliko sva se zabavala in skupaj počela stvari, ki so nama bile všeč.” “Nikoli nisva čutila nikakršne prikrajš anosti. Vedno sva si pustila dovolj prostora in drug drugega nisva omejevala s posesivnostjo,” doda še Maja.

Leta tečejo

“S časom se je spremenilo le to, da sva odrasla in se poročila. Da na stvari gledava s povsem drugega zornega kota, kot sva pred trinajstimi leti.” Pravita, da še vedno hodita na zmenke in se obnašata kot najstnika, spremenil se je le način zmenkov. In kaj je temelj njune zveze? “Temelj je bil pri nama vedno odkrit pogovor. Vedno se veliko pogovarjava in skupaj izbereva rešitev, ki se nama zdi najboljša. Ni nujno, da se tudi izkaže za najpametnejšo, pomembno je, da se midva strinjava. No, tudi dober seks ima terapevtski učinek,” razložita.

Par ne zanika, da v njuni dolgoletni zvezi ni bilo težkih trenutkov, a sta jih z močno voljo in kartami, vrženimi namizo, prebrodila. In nikoli nista pomislila, da bi se zaradi njih razšla. Seveda pomaga tudi to, da se zelo dobro poznata, znata popustiti drug drugemu in se prilagoditi.

In sedaj je tukaj Aleks

“Največja sreča je bilo rojstvo najinega sinka Aleksa. Ko tako prelepo bitjece prijoka na svet, se zazreš sam vase in se zaveš, da je edino pomembno to, kar pustiš za seboj. Občutki ob rojstvu so res intenzivni in ne moreš drugače, kot da jočeš od sreče.

Maša Rener

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri