Cosmopolitan Slovenija - Mlada, lepa in zabavna

oktober 2014
Povezana s Cosmopolitanom

Objavljeno na spletu •

Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Devica Ivana Orleanska

Devica Orleanska – francoska narodna herojka in svetnica Rimskokatoliške cerkve!

Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Devica Ivana Orleanska
Ivano Orleansko je v filmu Luca Bessona igrala Milla Jovovich. Njena podoba s fantovsko...
Ivana Orleanska, okrog 1485. Edini znani za življenja napravljeni portret se ni ohranil, zato vse njene upodobitve temeljijo na umetnikovi predstavi. (Centre Historique des Archives Nationales, Pariz, AE II 2490). Vir Wikipedia
Ivana Orleanska, okrog 1485. Edini znani...
Slavna gotska katedrala v Rouenu v Normandiji, kjer so leta 1431 na grmadi zažgali Devic Orleansko.
Slavna gotska katedrala v Rouenu v Normandiji...
Kip Device Orleanske v Parizu.
Kip Device Orleanske v Parizu.

Letos mineva 600 let od rojstva Ivane Orleanske, preprostega kmečkega dekleta z vzhoda Francije, ki je slišalo glasove in postalo francoski narodni ter rimskokatoliški simbol.

Ko je bila Ivana stara 12 let, je prvič slišala glasove, za katere je trdila, da so glasovi svetega nadangela Mihaela, svete Katarine in Margarete. Glasovi so jo spodbujali, naj ohranja čistost, naj ljubi Boga in naj vztrajno moli.

Videnja so nato sledila neprekinjeno pet let. Med drugim so ji svetniki napovedovali, da bo pomagala Franciji rešiti se angleške okupacije. Pri 16 letih se je odločila, da bo obiskala
francoskega prestolonaslednika Karla.

Želela mu je zaupati skrivnost, ki jo je prejela od božjih poslancev. Razkrila mu je svoja videnja in božja sporočila o tem, da bo premagala angleško vojsko in mu pomagala do francoske krone v Rheimsu. A na dvoru so jo sprejeli zadržano, saj je glas o njeni nenavadnosti segal do njih, in tako tudi oni niso bili povsem prepričani, s kom imajo opravka.

Domislili so se prevare in namesto prestolonaslednika Karla na prestol posedli njegovega služabnika ter prepustili Ivani, da prepozna pravega. Ivana je na začudenje prisotnih kmalu spoznala prevaro in prepoznala pravega prestolonaslednika.

Prav tako naj bi preverili njeno devištvo – spolno nedolžnost. Karel, čeprav skeptičen, ji je zagotovil vojaško pomoč, s katero se je podala osvajat francoska ozemlja izpod angleške nadoblasti. Leta 1429 ji je zaupal vodstvo armade v obleganju Orleansa, patajski bitki in drugih spopadih leta 1430. Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov, prav tako ji je uspelo osvoboditi Rheims, kjer je bil prestolonaslednik Karel okronan za novega francoskega kralja Karla VII. S tem je izpolnila svojo dolžnost, ki so ji jo zaupali božji odposlanci v videnjih. Po kronanju se je Ivana želela umakniti, vendar je na kraljevo pobudo vodila vojsko za osvoboditev Pariza.

V bitki pri Compiégnu so Ivano ujeli Burgundci in jo izročili Angležem.

Sodili so ji po takratnem burgundskem pravu. Obtoževali so jo čarovništva in krivoverstva ter jo po enoletnem sojenju sežgali na grmadi, staro komaj 19 let.

Leta 1449 je Karel spet zavzel Rouen in na obnovljenem procesu, ki ga je odobril tudi papež Kalist III., so duhovniki iz vse Evrope ugotovili njeno nedolžnost.

Inkvizitor jo je junija 1456 označil za mučenico, njene prvotne sodnike pa za krivoverce.

Ivana – delo tajne policije?

V knjigi Primer Ivane Orleanske Marcel Gay in Roger Senzig poskušata dokazati, da mit o Ivani Orleanski, preprosti pastirici, ki traja že več stoletij, ni resničen.

Pravita, da se je v 15. stoletju tako kot danes manipuliralo z javnostjo. Ivana je pravzaprav delo tajne diplomacije. S številnimi dokumenti sta podkrepila, da je bila 'psihološko' orodje francoske krone v boju proti Angležem.

Mit o Ivani Orleanski je ponovno oživel konec 19. stoletja.

Francija je po porazu 1870 s Prusi iskala svojo ikono in Ivano je razglasila za simbol republike, Cerkev pa jo je razglasila za svetnico. Med drugim naj bi bila precej bolj šolana, nikoli se ni podpisovala Orleanska, ni bila sežgana na grmadi ter se je poročila.

Zanimivosti o Ivani Orleanski

  • V vsakem vojaškem pohodu, ki ga je vodila, je v eni roki držala svetlo bandero s kraljevim
    emblemom, v drugi pa simbolni meč, na katerem je pisalo Jezus in Marija.
  • Francoski kralji so bili po tradiciji od leta 1180 okronani v Rheimsu v gotski katedrali.
  • Uradno so jo razglasili za blaženo leta 1909, 16. maja 1920 pa jo je v priznanje njene
    nedolžnosti Benedikt XV. dokončno proglasil za svetnico.
  • Povzeto po zadnjem odmevnem filmu o Ivani Orleanski naj bi Ivana angleško vojsko na miroljuben način z molitvijo v srcu prepričala o njenem nenapadanju in posledičnem umiku. Od takrat je Ivana dobila vzdevek Devica Orleanska. (franc. Joanne d'Arc).
  • V filmu najboljšega francoskega režiserja zadnjih 20 let Luca Bessona iz leta 1999, Ivano igra srbsko-ruska lepotica iz Ukrajine Milla Jovovich. S preprosto lepoto in fantovsko pričesko na lonec je prepričala tudi zavedne Francoze, ki bi si želeli Ivano francoske krvi.
  • Druga nedelja v maju je francoski narodni praznik v čast Ivani Orleanski.
  • Ivana Orleanska goduje 30. maja.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri