Prijateljica mi je pred nekaj dnevi, ko sem jo srečala v trgovini (medtem ko sem živčno čakala v vrsti, da bi vrnila nekaj kosov oblek, ki so si jih izposodile naše stilistke), dejala, da jo spominjam na lik Andy Sachs iz Hudičevke v Pradi.
Trditev je nato argumentirala s tem, da sem poleg podobnih zadolžitev, ki jih imam pri Cosmu, videti tudi približno enako raztreseno (beri: zaradi naliva zunaj sem imela premočene lase, papirnate vrečke pa so se dobesedno stopile). Ta opazka mi je narisala nasmešek na obraz.
Kaj nista življenje in poklic, ki ga opravlja Andy, sanje skoraj vsake mlade ženske, vsake deklice, zaljubljene v romantične komedije?
Vse, kar manjka, so Manhattan, ki ga je zamenjala Ljubljana, visoke petke, namesto katerih nosim superge, in stroga šefinja, saj njeno milejšo in zabavnejšo vlogo igra Manca. Sploh se ne pritožujem!
Na preizkušnji
Ne morem se odločiti, kaj je najboljša nagrada, ki sem jo prejela ob zmagi. Avto, tablični računalnik, delo na Cosmu ali preprosto vse neverjetne izkušnje in dogodki, ki me še čakajo? Škoda citigo je bil nedvomno eden izmed glavnih razlogov, zakaj sem si želela zmage. Že od malih nog namreč sanjam o tem, kako bi bilo imeti avto samo zase. Avtomobil, v katerem vladajo samo moja pravila in ki ga lahko s posebnimi dodatki uredim tako, da bo odseval moj značaj. Ta mesec je zelena škoda mojo družino in prijatelje že zapeljala na morje, najraje pa me citigo prevaža po mestu – njegovem domačem okolju. Komaj čakam, da se končno (upam, da že kmalu) sama odpeljeva nekam v neznano, se parkirava pod zvezde in le mirno poslušava glasbo. Moje sanje so kar na enkrat postale resničnost.
Kako se je začelo
Pred pol leta je bil moj običajen dan dolgočasen. Nisem najbolje vedela, kaj bi sama s sabo, in imela sem grozen občutek, da mi nekaj v življenju manjka. Imela sem torej nič drugega kot tipično krizo identitete, značilno za moje življenjsko obdobje. Nisem verjela, da jo bom uspela tako hitro rešiti. Ta trenutek dobro vem, kaj in kam hočem, predvsem pa vem, da v vsem, kar se mi dogaja, izjemno uživam. Moj dan še nikoli ni bil tako pester, in čeprav se ob večerih domov vračam izmučena, pa ne le zaradi Cosma, ampak ker bi preprosto rada hkrati počela vse na tem svetu, me naprej vleče tisti YOLO, ki gre vsem tako na živce.
Življenje kot v filmu
Najboljše pri mojem novem delu je to, da se ga ne da definirati. Ne osredotočam se ne na modo, razmerja ali zvezdnike, ampak skačem na pomoč urednicam različnih rubrik, kadar me te potrebujejo. En dan se znajdem na fotografiranju v parku, spet drug dan intervjuvam najlepše mistre ali spoznavam nove ljudi na ulicah Ljubljane, medtem ko iščem najbolj zanimive videze. Nenehno brskam za prihajajočimi filmi, dobrimi knjigami in priljubljenimi glasbenimi albumi, udeležujem se dogodkov in cosmo trenutke delim z bralkami na spletu. Morda mi nasmešek na obraz vsake toliko nariše tudi dejstvo, da v šopingu še nikoli nisem bila tako pogosto kot zdaj.
Zadovoljna sem. Zelo zadovoljna.
Besedilo: anamarija lukovac, fotografiji: osebni arhiv, Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
