“Kako sem pri 30-ih postal redni obiskovalec kozmetičarke Alje?”

30. 7. 2015
“Kako sem pri 30-ih postal redni obiskovalec kozmetičarke Alje?” (foto: Profimedia)
Profimedia

Nedeljsko kosilo pri starših. Hrana je prvovrstna in po napetem poslovnem tednu je to eden od najbolj pomirjujočih dogodkov, ki ga nočem zamuditi.

 Po mirno prebavljeni juhi in s kruhom pomazani goveji bržoli me sestra preseneti z ugotovitvijo: “Ti pa nekam nenavadno dobro izgledaš.”

“Ja, bil sem pri kozmetičarki.” Sranje!

V trenutku sem se zavedel napake. Ne kozmetičarka, moral bi jo poimenovati maserka. Škoda je bila storjena. Oče se je predano posvetil hrani in bil do konca kosila nekam nenavadno tiho. Mamina reakcija je bila takojšnja.

Na popoldanskem sprehodu sem bil deležen odkritega opozorila, da se slučajno ne bom naveličal nasprotnega spola in zamenjal tabora.

Kako sem, povsem običajen moški pri tridesetih, z nikoli izraženimi homoseksualnimi nagnjenji, postal redni obiskovalec kozmetičarke Alje?

Za ženske nuja, za moške čisti užitek

Lepotilnih salonov sem se zavedel šele pred nekaj leti, ko so jih začele obiskovati moje prijateljice. Kljub temu, da gubice očitno nastajajo, me staranje ne skrbi.

Bolj kot to , da bi se boril za mlajši izgled, se mi zdi pomembno, da sem videti ‘fit’ za svoja leta.

Ko nekaj časa živiš s punco, opaziš, da lepota res ni naključje. Ogromno časa, truda, razmišljanja se porabi za negovanje kože, nohtov, las, odstranjevanje dlak in za ličila.

In takrat šele dojameš, kako velikansko in ponavljajoče delo je skrb za lepoto. Tako je obisk kozmetičarke za ženske pravzaprav nuja.

Moja odlična prijateljica Metka obiskuje kozmetičarko Aljo že kakšno leto. V tem času sem razvil nezmotljiv občutek za to, kdaj je bila deležna Aljine ‘seanse’.

Preprosto si vedel, koliko je ura, ko se je vsa sveža prešerno nasmejala in se navduševala nad življenjem.

Metka me je vseskozi prepričevala, naj obiščem Aljo, vendar pa sem se zares najavil pri njej šele takrat, ko mi je kupila darilni bon in mi tako onemogočila še zadnji izgovor.

Navdušenje sem začel širiti naokoli ...

Deležen sem bil že marsikatere masaže, a nikoli še nisem tako užival. Aljini prsti so mehki, a odločni, glas pa pomirjujoč. V petih minutah že odplavaš na dolgo potovanje in kmalu se nisi sposoben odločati o svoji usodi.

Po četrt ure takšnega dela sem Alji pripravljen zaupati vse. To me je utrdilo v prepričanju, da je dobra masaža odvisna od maserja in ne toliko od njegovega tehničnega znanja.

Navdušenje sem seveda začel širiti naokoli in zdi se mi, da sem uspešen pri prepričevanju ljudi za obisk prav zaradi tega, ker sem moški.

Odzivi so vedno enaki in predvidljivi: “Zdaj pa razumem, o čem si govoril,” mi je poročal Robi takoj po masaži. Učinek je takojšen in neizogiben. Še malo prej nervozen, adrenalinski in poln projektov, se v četrt ure spremeniš v Dalajlamo.

Po obisku se ne zapodite domov, kajti zavedati se morate, da takrat niste sposobni koncentracije, ki je pomembna za vožnjo avta ali kolesa.

To lahko enostavno testirate, ko se boste pri izhodu iz salona poskušali (bolj ali manj neuspešno) izmikati prometnim znakom in košem za smeti, postavljenim na pločnikih.

Za kakšno urico priporočam udoben stolček v sosednjem lokalu. Oblecite srajco s kar najmanj gumbi in, za božjo voljo – po končani masaži si nikar ne poskušajte zavezati kravate!

Napisal: Matjaž Dremelj

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"