Biti moški v ženskem svetu

Prva stvar, ki sem jo dobil, ko sem svoje življenje začel deliti z izbranko, je bila polička. Ker je bila v kopalnici, sem predvideval, da je za kopalniške potrebščine. Vse nujnosti, ki sem jih privlekel s seboj, so zavzele komaj kaj prostora pod ogledalom, zato je bila polička sprva videti dokaj pusto. In niti enkrat nisem imel občutka, da mi kaj manjka – vsaj dokler mi ni moja draga predstavila pisanega sveta intenzivne osebne nege.

Vsi vonji in barve

Moški po navadi ignoriramo koncepte, kot sta suha koža in nizka veka. Če nas kaj moti, pač uporabimo neko kremo. Zdaj vem, da obstaja kup stekleničk, ki te iz klasično stuširanega dedca naredijo v gladko bitje opojnih vonjav. Žal, imen na teh stekleničkah si jasno nisem zapomnil. Neki serumi, kreme, podlage in pilingi, za katere še zdaj ne vem, kam spadajo, vem le, da vsaj polovica stvari diši tako dobro, da sem že nekajkrat želel kakšno pojesti. Posledično sem se zdresiral takole: bela tuba je za umivanje obraza, da je potem očiščen tudi globinsko. Roza steklenička je za nanos po tuširanju in čisti odmrlo kožo. Ne verjamem, da sem že kdaj slišal kaj bolj ogabnega, pa sem nekoč gledal dokumentarce o avtopsijah. Za konec pa je potem še svetlo modra steklenička, iz katere priteče hladna krema. Hidracija kože, namiguje napis. Jaz samo vem, da namazan dišim kot sveže oprane gate. Kar niti ni slabo.

Lepota boli

Zapolnitev poličke je bil le prvi korak. Zdaj, lep čas pozneje, sem izkusil že dobršen del tega dišečega, negovalnega in na trenutke tudi bolečega sveta. Če samo pomislim, kaj vse morate uporabljati ženske, da ste potem točno takšne, kot vas hočemo – mehke, gladke, z vonjem po razcvetenem travniku. Tako je kmalu tudi zame prišel dan, ko sem spoznal še zadnjo obrambno linijo moškosti – depilacijo. Pred leti sem z nogo tako priletel ob betonski rob, da mi je malo mesa gledalo iz rane. Takrat sem mislil, da vem, kaj je bolečina. No, drage moje, kapo dol – depilacija je kot vsota vseh bolečin na svetu. Morda moški preprosto nimamo genetske podlage za toleriranje puljenja dlak, a ko sem po prvi seansi zaprosil za lokalno anestezijo, se mi je moja draga le smejala. Najbrž je mislila, da se hecam.

Urejenost kot projekcija uspeha

Vsekakor pa moram priznati, da se rezultatov takšne telesne obdelave človek lahko hitro navadi. Je že tako, da so tam zunaj moški, ki vidijo britvico enkrat mesečno in vsakega tipa, ki gre kdaj pa kdaj k frizerju, okličejo za metroseksualca. A na koncu je le tako, da imajo ženske rade urejene moške. To pravi 40-letna znanka in to pravi 25-letna prijateljica. Ker pobesnela poraščenost, umazana ušesa in črnina za nohti nikakor niso več simboli prvinske moškosti, je morda čas, da se v bitko za alfa samca podajamo z nekaj kozmetične pomoči. Če je industrija začela delati prej ženske proizvode zdaj tudi v moški verziji – in jih še celo zapakirala v modro antikas­tracijsko embalažo – lahko to razumemo kot namig. Urejenost je vsekakor postala del uspešnega imidža.

Darjo Hrib

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ