Ali skušaš prehitro porjaveti?

13. 6. 2013
Ali skušaš prehitro porjaveti?

Večina nas je že skušala na hitro porjaveti pred počitnicami, poroko ali kakšno hudo žurko. Nič hudega, kajne? Saj nismo obsedene s sončenjem. Nove raziskave žal pravijo drugače ...

Manja je imela vse življenje naravno bledo polt in je šla le redko na sonce. A za maturantski ples je v svoj urnik na hitro stlačila približno 10 obiskov solarija. Nekaj poletij je na bazenu v svojem kraju vodila tečaje za otroke. Na fakulteti je šla v solarij za posebne priložnosti – pred večjimi zabavami, za podelitev diplome. "Takrat sem mislila, da to ni nič takšnega, ker v solarij nisem hodila ves čas," pravi Manja.

Manjo je mami že od otroštva vsako leto pošiljala na pregled kože, ker jo je skrbelo zaradi svet­le polti njene hčerke in znamenj nenavadne oblike. Po burnem življenju na fakulteti je Manja ugotovila, da dermatologa ni obiskala že tri leta. Naročila se je na pregled in eno od osmih znamenj, ki so jih poslali na biopsijo, je bil melanom – najbolj nevarna oblika raka kože.

Po treh tednih je šla Manja na operacijo. "Kljub lokalni anesteziji sem čutila rezanje, vlečenje in pritiskanje na kožo. Bilo je grozno." Ostali so ji skoraj 10 cm dolga in 1 cm široka brazgotina čez desno stran hrbta, zdravnikovo naročilo, naj hodi nasled­njih pet let na šest mesecev, nato pa do konca življenja, če ni sprememb, enkrat letno na preglede kože, da bi lahko opazovali, ali se je potencialno usodni rak vrnil. Ker je preživela melanom, je izpostavljena tudi tveganju za raka oči, ust, genitalij in morda za raka dojke. Manja je dobila diagnozo raka pri 24 letih.

Kaj je prehitra porjavitev?

Melanom je postal prava epidemija med ženskami, starimi od 18 do 39 let, ki so se tako kot Manja le občasno sončile. Zdravniki pravijo, da bi bili lahko primeri, ko so ženske skušale hitro porjaveti 'le pred pomembnim dogodkom', razlog za 800-odstotni skok v številu diagnoz v obdobju preteklih 40 let v teh vznemirljivo mladih letih.

Kako lahko le nekaj let v bikiniju in peščica hitrih porjavitev v solariju povzroči raka? Ko si občasno izpostavljena zelo močnemu UV-žarčenju, to močno škoduje DNA, zaradi česar lahko spremembe na celicah pripeljejo do melanoma. "Sončni žarki imajo velikansko moč – kot atoms­ka bomba hitijo skozi naše celice do genskega sistema in ga ob pretiranem izpostavljanju soncu lahko začnejo spreminjati, uničevati. Ko se pojavijo te mutacije DNA, so tvoje celice še bolj dovzetne za dolgoročne karcinogene učinke UV-žarkov skozi tvoje življenje. Škoda se nabira in sešteva," opozarja asist. Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatovenerologije, in dodaja: "UV-žarki pobijajo celice imunskega sistema, zato dobiš npr. herpes, če si preveč na soncu."

Enkrat ni nobenkrat

Najnovejše raziskave so pokazale, da celo en obisk solarija lahko povzroči škodo, ki se je ne da popraviti – zdrave DNA-celice se spremenijo, tako da se jih ne da popraviti, kar zviša tvoje tveganje za melanom skoraj za dva odstotka na vsak obisk solarija. Če se med srednjo šolo ali fakulteto v solariju sončiš šestkrat na leto – na primer, da bi 'pripravila kožo' za počit­nice na morju – povečaš tveganje za bazalno celičnega raka za 73 odstotkov.

"To je tako, kot da bi pred žurom pokadila dve škatlici 'light' cigaret, da bi telo pripravila na močnejše cigarete, ki jih boš potem kadila na zabavi. Potem ko torej že dobiš velik odmerek UVA-žarkov v solariju, greš brez skrbi na sonce (ker si že rjava), s tem pa dobiš v zelo kratkem še večji odmerek UV-žarkov, ki se v tvojem telesu le seštevajo," opozarja dermatolog Žgavec. Torej je 'pripravljanje' v solariju za obisk plaže še bolj nevarno kot sončenje na ležalniku na dvorišču, saj v primerjavi s soncem ob poldnevu, ko je najmočnejše, žarnice v solariju oddajajo približno 12-krat več UVA- in dvakrat več UVB-žarkov – in oboji so rakotvorni.

Torej ne bi smelo biti presenečenje, da je tveganje za raka kože zaradi solarijev dvakrat višje kot tisto zaradi sredozemskega sonca, kot je pokazala raziskava v britanskem Journal of Dermatology.

Industrija solarijev je dolgo časa promovirala koncept, da solariji zagotav­ljajo varno in zdravo potemnitev, ker ne dovolijo toliko opeklin, vendar je to popolna zmota, pravijo znanstveni podatki, ki nam jih je razložil dr. Žgavec: "Da nas v solariju UV-žarki zaradi tako močnega sevanja ne bi opekli, skozi žarnice prodirajo predvsem UVA-žarki, ki ne opečejo, temveč obarvajo povrhnjico. A čeprav ne povzročajo opeklin, so zelo nevarni za vse vrste raka, zato moraš tudi ob nakupu kreme za zaščito pred soncem vedno pogledati, da vsebuje zaščito tako pred UVA- kot pred UVB-žarki."

Zakaj je potem­njena koža tako privlačna?

Katera si ne želi, da bi bila videti za pet kilogramov vitkejša in brez celulita? No, prav, morda pretiravamo, vendar nisi odštekana, če tako misliš. Temnejša koža enakomerneje odseva svetlobo in ti lahko podari vitkejši videz. Poleg tega se tvoji zobje in oči ob temnejši koži bolj svetijo. Svetla polt je bila morda lepa pred stoletji, a če pogledaš katerokoli podelitev nagrad ali gledaš fotografije slavnih oseb, ni dvoma o tem, kaj si danes misli družba o tem. Temna koža je lepa. Celo tisti, ki so se rodili s tem­nejšo poltjo, čutijo, kako jih sonce vabi. Čeprav je manj verjetno, da bodo melanom kot tisti s svetlo poltjo (njihova genetika je prilagojena večjemu izpostavljanju UV-žarkom), izkušnje dermatologov kažejo, da ga bodo najverjetneje prepozno diagnosticirali in bodo zaradi tega umrli.

Proizvajalci solarijev in saloni, ki jih uporabljajo, se prav tako kot proizvajalci cigaret pred njimi močno potrudijo, da najstniki slišijo njihovo sporočilo čim bolj zgodaj, in zdi se, da z dostopnimi člans­kimi ugodnostmi skušajo privabiti zelo mlade punce. In ko postaneš študentka, te skušajo pridobiti s študentskimi popusti.

Na neki fakulteti v ZDA so ugotovili, da več kot polovica študentk uporabljala solarije, in med njimi jih kar 22 odstotkov ustreza opisu odvisnice! Večina jih pravi, da so skušale zmanjšati število obiskov, vendar jim ne uspe. Morda najbolj krut vic je, da je eden od najbolj pogostih rakov na svetu tako lahko zasvajajoč!

Anji, 27, se ta zgodba sliši znana. Njej so diagnosticirali zgodnji melanom (še ni usoden, vendar zahteva takojšnjo obravnavo) pri 23 letih. Odstranili so ji dve znamenji v predrakavem stanju – enega med dojkami in drugega na podplatu. "Ko sem hodila na fakulteto, nisem niti pila niti kadila. Moja razvada je bilo sončenje." Med fakulteto je imela solarij v bližini in ga je obiskovala v tednih pred morjem, pred pomembnimi dogodki ali občasno, ko je bila pod stresom, žalostna ali je imela menstruacijo. "Potrebovala sem le nekaj minut pod solarijem in takoj sem se počutila bolje," pravi Anja. "Oboževala sem toploto, ki jo je izžareval. Po svoje sem se počutila zasvojena." Možno je, da je bila resnično zasvojena.

Pogosta uporaba solarijev povečuje dejavnost v delu mož­ganov, ki so povezani z nagrajevanjem, kar je učinek, podoben heroinu, kokainu, kockanju, seksu in alkoholu, so pokazale raziskave: ko so ljudje ležali v solarijih in so jim na skrivaj izklopili UV-žarke, niso čutili tega učinka.

A če se sončiš le občasno, še nisi zasvojena, kajne? Ni nujno, da je tako. Večkrat ko ponoviš nekaj, kar te lahko zasvoji, večja je možnost, da boš od tega postala zasvojena. Dermatologi ti priporočajo, da se seznani s svojo kožo od pet do glave, če si se v preteklosti na hitro izpostavljala UV-žarkom, in prosi zdravnika, naj te pregleda, če opaziš kakšne spremembe.

In od zdaj naprej, če imaš kak poseben dogodek, naredi tisto, kar delajo modeli in slavne osebe – pobarvaj se z umetnim. "Ko gledam nazaj, se zgražam nad dejstvom, da sem ogrožala svoje zdravje. Za kaj? Za nekaj ur na zabavi ali eno fotografijo? Ne morem verjeti," pravi Manja, ki je že skoraj dosegla pet let, ne da bi se ji rak vrnil.

Si ozaveščena, in ne brutalno osončena?

  • Soncu se ne izpostavljaš med 10. in 17. uro.
  • Pri delu, športu, sprehodih in tudi na kavi od 10. do 17. ure nosiš senčnik ali čepico, sončna očala ter se oblečeš v udobne lahkotne materiale (dolgi rokavi, krila ali hlače), ki te med drugim tudi hladijo in srkajo tvoj pot.
  • Kremo za zaščito pred soncem uporabljaš na predelih, ki jih nisi zaščitila z oblačili, in ne zato, da bi se ob njenem nanosu lahko cmarila na soncu in pridobivala čokoladno barvo, ki jo bodo  prekmalu polizali voda, milo in slabo vreme.

Da ne boš lisasta

Tudi če se ne boš izpostavljala soncu, bodi pozorna na to, kaj boš dala vase ali nase – nekatere snovi so namreč fototoksične.

Izogibaj se:  kombinaciji sonca in kontracepcijskih tablet, šentjanževke in antidepresivov, peteršilja in bergamotkinega olja, saj lahko povzročijo lise na koži, rdečice ali vnetja.

Zmagovalna sončna kombinacija: tvoja koža ti bo v sončnih dneh hvaležna za hrano z veliko karotenov: korenje, melona, marelice in breskve naj bodo poleti tvoja sočna malica.

Besedilo: Petra Arula in Nika Veger