Cosmopolitan Slovenija - Mlada, lepa in zabavna

december 2014
Povezana s Cosmopolitanom

Objavljeno na spletu •

Ženske, ki so si upale postati podjetnice!

Za vse, ki so si zaželele pozitivnih zgodb, zgodb žensk, ki se niso ustrašile ne moških ne krize in so ubrale svojo samostojno podjetniško pot.

Ali kot pravi Urška Alič Flajnik, direktorica Špas teatra:

"Ob besedah tistih, ki doma ležijo in jamrajo, da jim država ne pomaga, se spomnim Kennedyjevih besed: Kaj lahko narediš ti za državo, ne kaj lahko država naredi zate."

A najprej malo poglejmo statistiko

Ženske v Sloveniji so bolj izobražene kot moški, povprečna plača žensk se približuje povprečni plači moških, do uspeha na delovnem področju pa jih še pogosto ovirajo družinske obveznosti in zastarela miselnost.

Vse večja konkurenčnost na področju delovne sile je pripeljala tudi do razvoja vedno večje odličnosti in izpopolnjevanja človekovih sposobnosti in ženske pri tem za moškimi sploh ne zaostajajo, celo prednjačijo: stalno povečevanje vlaganja v izobrazbo in usposabljanje je najizrazitejše prav pri ženskah. In vendar danes ženske, čeprav predstavljajo več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, niso med podjetniki oz. menedžerji v nobeni državi zastopane skoraj 50-odstotno.

Med 41.423 osebami, ki so konec leta 2008 opravljale poklic iz poklicne skupine 'direktorji / direktorice, menedžerji / menedžerke družb' oziroma 'menedžerji / menedžerke manjših družb', je bilo 30,6 odstotka oziroma 12.687 žensk. Med temi je bilo največ, 81,7 odstotka ali 10.361, takih, ki so opravljale poklic iz poklicne skupine 'direktorice, menedžerke družb', preostalih 18,3 odstotka oziroma 2.326 žensk pa je opravljalo katerega izmed poklicev iz poklicne skupine 'menedžerke manjših družb'.

Položaj žensk v poslovnem svetu se v Sloveniji vztrajno izboljšuje. Vendar je vključevanje žensk v podjetništvo še vedno bistveno nižje kot pri moških. V letu 2009 je znašal delež žensk med nastajajočimi in novimi podjetniki 24,2 odstotka, medtem ko je med ustaljenimi podjetniki delež 28,7 odstotka. (Vir: GEM 2009 za Slovenijo)

Spletna stran žensko-podjetništvo.eu je za ženske napisala nekaj namigov, kako uspešno delovati v 'moškem svetu':

  • Bodi samozavestna in odločna.
  • Bodi družabna, ves čas sklepaj nova poznanstva in jih neguj.
  • Dobro je, da imaš vsaj kanček smisla za humor, saj je tako lažje prodreti v moški svet.
  • Uporabljaj svoj uradni naziv.
  • Ne dovoli, da te morebitne ponižujoče ali seksistične izjave vržejo s tira.
  • Zavedati se moraš, da smo ženske bolj nagnjene k preprečevanju težav.
  • Vedno bodi dobro pripravljena na poslovna srečanja z moškimi poslovnimi partnerji
  • (kratko in jedrnato).
  • Ko komuniciraš z moškim, se pogovarjaš o eni temi naenkrat.
  • Na sestankih in srečanjih govori o dejstvih in podajaj informacije.
  • Govori neposredno. Naravnost povej, kar misliš.

Še to v razmislek: Liz Cable, strokovnjakinja na področju socialnih medijev, pravi:

"Ženske se še ne znamo dobro tržiti oziroma promovirati na pravi način. Čeprav je 84 odstotkov uporabnikov socialnih omrežij žensk, bo dvakrat več moških kot žensk kontaktiralo osebo, ki je ne poznajo, za poslovne namene."

Si vedela, da ...

V Sloveniji obstaja Društvo poslovnih žensk Slovenije – FAM, ki združuje najuspešnejše menedžerke in poslovne ženske iz vse Slovenije, ne glede na status firme oziroma institucije, v katerih delujejo.

Namen društva je, da povezuje članice, jih spodbuja pri njihovi poklicni uspešnosti in upravljanju na področju, kjer delujejo, zlasti pa v menedžmentu, vpliva na oblikovanje pogojev gospodarjenja, omogoča članicam podporo pri zaščiti njihovih poklicnih interesov v okviru društva ter priteguje članice k sodelovanju v različnih koristnih dobrodelnih ali podobnih dejavnostih, pomembnih za celotno slovensko družbo. Več na www.drustvo-fam.si.

Maja Šantl, ustanoviteljica in lastnica podjetja Amalu

Zdravilne rastline so me potegnile in zasvojile, pravzaprav njihova učinkovitost ...

Maja ŠantlMaja Šantl, ustanoviteljica in lastnica podjetja Amalu, pravi, da ji je vstop v podjetniški svet prinesel to, da je svoj gospodar časa, denarja, vsega, da sama določa ritem. Po drugi strani pa ustvarja nekaj svojega, ker kolekcija kozmetike izhaja iz nje, iz njenega življenjskega sloga, zanimanja in hobija.

"Hkrati pa sta moj cilj in poslanstvo, da naredim nekaj dobrega zase in druge."

Intervju z Majo Šantl povzet iz revije Lisa.

  • Kaj ste študirala?

"Študirala sem prevajalstvo, angleščino in nemščino, ampak sem kmalu ugotovila, da to ni zame, da tega ne bom počela z veseljem, čeprav sem po naravi jezikoslovka."

  • Kako ste pristali v podjetniških vodah?

"Nisem vedela, kaj bi počela, želela sem študirati igro, pa nisem bila sprejeta. Spraševala sem se, kaj bi počela, zanimalo me je nekaj stvari, nobena pa me ni pretirano vlekla in sem po nekem spletu okoliščin prišla v oglaševalsko agencijo, kjer sem ostala kar šest let in pol. Moram pa priznati, da se tam nisem nikoli povsem zares našla. Zadnjih nekaj let sem res iskala, kaj bi me zanimalo in kaj bi delala z dušo in srcem, čeprav sem tudi v agenciji vse delala stoodstotno. Ključno je bilo to, da svojega dela nisem počela z dušo in srcem ter sem se po temeljitem razmisleku znašla v alternativnih vodah. Začela sem se ukvarjati z zeliščarstvom pri Jožetu Majesu. Zdravilne rastline so me potegnile in zasvojile, pravzaprav njihova učinkovitost in kaj vse imamo v naravi in lahko uporabimo, da pozdravimo nekatere simptome. Najprej še nisem videla možnosti, da bi od tega živela. Globoko sem začela spoštovati naravo, iz česar tudi izhaja moja celota filozofija."

  • Vas je to potegnilo v svet eteričnih olj?

"Začela sem delati prva zeliščna mazila, kot so ognjičevo, šentjanževo, macerate ... Vzporedno sem razvijala še drugo idejo, ker sem mislila, da mi bo ta prej prinesla kakšen dohodek. Vezana je bila na ekološka oblačila. Čez noč sem se odločila, da moram še prej v Indijo in si vzeti čas zase, da se malo umirim. Tam sem namesto meseca dni ostala tri mesece. Ko sem prišla nazaj, so se stvari začele kar nekako odvijati. Začela sem se ukvarjati z aromaterapijo in delati mešanice iz olj, uporabljala pa sem le tiste surovine, ki sem jih uporabljala zase. Hotela sem tudi vedeti, kaj natančno je v kremah, oljih in tonikih. Zelo pomembno mi je bilo, da vem, kaj je notri, kaj dajem vase in nase. Posledično sem se začela ukvarjati z aromaterapijo in kozmetiko. Rekla sem, da želim narediti stvari, da bo vsak, ki bo vzel stekleničko v roke, tudi če ni kemik, vedel, kaj je v njej. Tako se je pred dobrima dvema letoma rodila ideja za Amalu."

  • Kako vaše podjetje deluje?

"V Celju imam mini laboratorij in prostor za aromaterapije. Delam jih z osnovnimi olji, eteričnimi olji in masli ter hidrolati. To si lahko vsak naredi doma. V mojem interesu je, da razširim to znanje, ker si lahko ljudje zelo veliko pomagajo sami."

  • Ste bolj za celovit pristop k porabi svoji kozmetike?

"Ko kupiš ta olja, jih lahko uporabiš za zelo veliko stvari. Lahko jih uporabljaš za klasično nego telesa in obraza, hkrati za razne kožne težave, kot so akne, luskavice, ekcemi, suha koža, krčne žile, saj eterična olja delujejo na človeka celovito. V naše telo pridejo z vdihovanjem ali z nanosom prek kože, če so raztopljena v osnovnem olju. Tako pridejo v celično tekočino, v kri, v limfo in v celotno telo. Delujejo tudi na živčni sistem in s tem na nas na fizičnem, duhovnem in čustvenem nivoju. Lahko jih uporabljamo za fizične težave, čustvene in razpoloženje. Z eteričnim oljem pelargonije lahko recimo uravnavamo hormone, kar je dobro za ženske, ki imajo menstruacijo ali so v meni. Vpliva na razpoloženje, počutje, uravnava izločaje kožnega sebuma, deluje na limfni sistem, prekrvavitev pri celulitu ... Takih olj je neomejeno, a že z naborom desetih olj lahko pokriješ vsa področja: nego, kopeli, čiščenje, razpršilo za prostor ... Lahko so končni izdelki ali surovina, da si kakšno stvar zmešaš sam, v tem pa je tudi čar aromaterapije."

  • S čim se ukvarja Amalu?

"Z aromatično kozmetiko, ker izhajam iz aromaterapije. Ukvarjam se z olji, hidrolati, eteričnimi olji in masli, ki jih lahko uporabljaš še za različne kožne težave, dodajaš v kopeli, za masaže, tudi za nego dojenčkov ... Lahko jih uporabljaš tudi za dom in gospodinjstvo, za čistila, osvežilce zraka in za gorilnike. Sicer pa se eterična olja najbolj klasično uporabljajo v izparilnikih za osvežitev prostora. Ti izdelki so multifunkcionalni. Primarno delamo bolj v kozmetični smeri, ampak glede na to, da so vse sestavine ekološke, so primerna tudi za uživanje, kot recimo hidrolati, ki se lahko pijejo. Recimo hidrolat pomarančnih cvetov je super za prebavne težave, ko v liter vode dodaš žlico hidrolata in to piješ ves dan. Ali recimo hidrolat sivke, ki ga lahko uporabiš kot osvežilno razpršilo čez dan ali si ga na soncu razpršiš za osvežitev in regeneracijo pri sončnih opeklinah. Eterična olja delujejo celovito, ker imajo kup učinkovin, ki učinkujejo skupaj. Primer je olje aleksandrijskega lovorja, katerega olje in liste uporabljajo za regeneracijo kože, ker jo zelo dobro obnavlja po opeklinah, poškodbah, celi brazgotine, strije, dobro je tudi za dojenčka."

  • Kaj ste se morali naučiti kot podjetnica?

"Moram priznati, da se vsak dan naučim nekaj novega. Sodelujem z določenimi ljudmi z določenih področij. Želim si, da bi čim prej prišlo tako daleč, da bi bil še kdo polno zaposlen, da me razbremeni in se lahko posvetim razvoju veganske presne kozmetike in individualnemu svetovanju, pri katerem lahko izdelke povsem prilagodim osebni potrebi."

  • Ste zadovoljni, da ste stopili na pot podjetnice?

"Tega ne bi zamenjala z ničimer v življenju, čeprav se včasih vprašam, kaj mi je tega treba, sploh ko pride kakšen slab dan. Na koncu dneva pa ne bi zamenjala ne za plačo, ki sem jo imela, ne za nič na svetu. Razvoj kolekcije terja zelo veliko kreativnosti pri ustvarjanju receptov, sploh individualnih, ko moraš znati začutiti človeka, kje ima težave, in ga celostno pogledati, kar je značilno za aromaterapijo. Hkrati z izborom eteričnih olj lahko vplivaš tudi na počutje. Ta kreativnost je super in v celotno zadevo prinaša še toliko več zadovoljstva."

Maja Ravbar Jean, trgovina Oliviers & Co

Seveda bo šlo, saj gre. Treba je le še več delati.

Maja Ravbar JeanOdkar je Maja Ravbar Jean skupaj z možem Ericom v Ljubljani odprla specializirano trgovino Oliviers & Co, niti ne razmišlja o tem, ali bo šlo ali ne.

"Bomo že. Ni več tega, ali bi ali ne bi, gre za investicije, vpletena je vsa družina, oba."

Intervju z Majo Ravbar povzet iz revije Lisa.

  • O čem ste sanjali, da boste, ko boste veliki?

"Hotela sem biti v športu, študirala pa sem ekonomijo ob delu. Že kot najstnica sem iskala službo v francoski firmi, ki sem jo tudi dobila v koprskem Citroënu. Sprejeta sem bila kot tajnica komercialnega direktorja in tam ostala kar pet let.

  • Kako ste prišli do Francije?"

"Mož, ki je Francoz, je v Franciji dobil službo."

  • Kaj pa vi?

"Prek agencije sem dobila najprej dve drugi službi, nato pa v trgovini Oliviers & Co. Na začetku sem delala za nižjo plačo, ker sem začela kot povsem navadna trgovka. Sem se pa vsega naučila, čez čas pa tudi napredovala. Na koncu sem bila tudi vodja trgovine."

  • Kdaj vam je preskočilo, da bi imeli lastno trgovino?

"Že zelo kmalu sva si to želela oba z možem, ker se nama je zdelo, da v Sloveniji manjka trgovina s takšnim konceptom.

  • Kaj vas je v tem konceptu pritegnilo?

"Vse, mediteranska prehrana, njihova politika, gledanje, da izberejo vse najboljše mediteranske specialitete na enem mestu, da ko pride kupec k nam in si zaželi oljčno olje s Sicilije, je to olje z jugovzhodne Sicilije, reprezentativno, vrhunsko. Vsako leto pregledajo letnik na novo, ni samoumevno, da ko enkrat prideš v njihov izbor, tam tudi ostaneš. Ohranjati moraš vrhunsko kakovost izdelkov."

  • Kako ste se lotili podjetništva?

"Oba sva dala odpoved in se vrnila v Slovenijo. Prostor sva iskala leto dni. Ko sva se pogovarjala z vsemi možnimi ljudmi in izbirala ideje ter izkušnje, so vsi rekli: Prvo je lokacija, drugo je lokacija in tretje je lokacija."

  • Kje se vi kot ekonomistka najdete v tem?

"V vsem. Prej sem bila le v trgovini in sem se osredotočila na stranke in na to, kako bom kaj postavila. Zdaj pa moram skrbeti za celoto, tu je podjetje in razmišljanje vnaprej, kaj bo čez nekaj mesecev. Mi že spomladi načrtujemo za božič.

  • Kako se obnese to, da sta v poslu skupaj z možem?"

"On ima bolj racionalen pristop, medtem ko sem jaz bolj impulzivna, kar je ravno prav, da se lahko podpirava. Hitro lahko narediš kakšen slab finančni korak in si narediš prevelik strošek, tako pa se o vsem dogovarjava."

  • Kako se vam obnese?

"Prej smo že ob štirih gledali na uro, zdaj pa je ura šest in rečeš: 'Koliko dela še imam'. Dela je polno in vse je treba postoriti, ker te jutri čaka spet nekaj novega."

  • Na kaj ne smete pozabiti kot podjetnica?

"Da je vse racionalno in moraš naprej. Odločila sva za spletno stran, če pa bi bile okoliščine drugačne, bi se odločila tudi, da bi odprla trgovinico v starem delu Ljubljane. V vsakem primeru moraš iti naprej in stalno iskati nekaj novega. Želim si tudi, da bi se na spletni strani povezala s kulinaričnimi zadevami in z vsemi, ki so vpleteni v našo trgovino, da bi bili na strani linki, kjer lahko o določenih zadevah dobiš več informacij, recimo o kuharskih delavnicah."

  • V čem je prednost ženske v podjetništvu?

"Ne vem, ali gre za spol ali značaj, ampak rekli so mi, da se v trgovini pozna ženska roka. Vidi se, da je vse postavljeno z določenim občutkom, tudi izložba je urejena, prav tako lično so izdelki tudi zaviti. Dobro pa je, da je v trgovini tudi moška roka."

  • Kdo ima pri vas zadnjo besedo?

"Mož je direktor na papirju, jaz pa sem šefica. Pravzaprav je veliko bolje, če se zmeniš skupaj, ker je vsaka malenkost lahko zelo pomembna. Z možem se dogovoriva, kaj bova naredila pri vsaki stvari, ki se lahko zatakne. Ne želimo imeti ognja v strehi, ne težav na splošno. Dobro je, da sva dva."

Urška Alič Flajnik, Špas teater

Ko nekdo reče: 'Potrebujem sedem kart', se poserje na moje delo.

Urška Alič FlajnikPetnajstletno vztrajanje je podjetnico Urško Alič Flajnik, ustanoviteljico Špas teatra, naučilo, da se s trudom in voljo da doseči vse, da moraš predvsem zaupati sebi in še komu ob sebi.

"V življenju se da vse narediti, če si priden in delaven, pomembno je, da nekaj delaš. Ob besedah tistih, ki doma ležijo in jamrajo, da jim država ne pomaga, se spomnim Kennedyjevih besed: 'Kaj lahko narediš ti za državo, ne kaj lahko država naredi zate'."

Intervju z Urško Alič Flajnik povzet iz revije Lisa.

  • Kaj vas je iz varne službe v Mestnem gledališču Ljubljana pognalo v neznano?

"Verjetno to, ker vedno stremim k odkrivanju novih stvari in me 'ziheraštvo' nikoli ni zanimalo. Tako sem na svojem, lahko delam tisto, kar resnično želim, brez vseh omejitev. V 15 letih se je izkazalo, da dobro delam. Lahko sem zelo kreativna in se podajam na makadamske poti do cilja, ker so ob njih tudi razgledi lepši, poleg tega pa se na poti še marsikaj zgodi. Recimo zdaj, ko smo delali 20 let Jana Plestenjaka, smo imeli kreativno zgodbo. Pomembne so zgodbe, ki pripeljejo do polnih dvoran, ne polne dvorane. Verjetno se je tudi Jan odločil, da delam za njega, ker mi ne gre zgolj za posel in polne dvorane, temveč za zgodbe in ustvarjalnost, vsekakor za bolj pomembne stvari v življenju, kot je tek na kratke proge."

  • Zakaj ste po vašem mnenju tako uspešni?

"Verjetno zato, ker se vsemu, kar delam, popolnoma podredim s strastjo, ki je včasih za ljudi, ki niso tako v tem, lahko kar moteča. Za ljudi, ki hodijo v službo do dveh, smo takšni ljudje zelo moteči, ker smo perfekcionisti ter jasno in glasno zahtevamo, kaj bi radi. Redkokdaj dobim, kar zahtevam, zato tudi večino stvari naredim in speljem sama. Dejstvo pa je, da ko začnem delati projekt, ga meljem v glavi po 24 ur. Gledam tudi, kako bi določene reklame vplivale name in izhajam iz sebe."

  • Vam v procesu nastajanja novega projekta ni za nič vseeno?

"Če mi je vseeno, raje ne delam. Veliko ljudi me je prosilo, da bi kaj delali, pa sem raje rekla ne, ker mi ni v izziv. Na začetku sem morala delati več stvari, zdaj pa delam le tisto, pri čemer uživam. Pri Janovem koncertu v Hali Tivoli mi je najprej vse delovalo preprosto, potem pa sem zakomplicirala, da sem si, ko je bilo koncerta konec, vzela počitnice. Vsakemu projektu se tako predam, da sem potem popolnoma izčrpana in moram vse informacije, ki jih imam v glavi, dati ven."

  • Vas počasi priznava tudi gledališka stroka?

"Ko sem prijavila predstavo 39 stopnic na Dnevih komedije 2012 v Celju, sem zelo na glas pričakovala strokovno nagrado, ker je predstava zelo dobra. Če ne bi dobili tega naziva, bi bila zadaj zelo velika kuhinja. Predstava je sicer tudi zelo zahtevna za izvedbo, pa se v Špas teatru ne ustrašimo več nobenih stvari. Včasih je večji problem, kaj delati naprej."

  • Začeli pa ste iz nič, tako rekoč brez vsega.

"Drži, v prejšnji službi sem se naučila delati, ugotovila sem tudi, kaj lahko delam in česa ne smem. Vesela sem, da ko delam napake, iz njih potegnem nauk, kaj se ne dela. Navsezadnje sem ugotovila, da če nekaj ne bo šlo, bom pa delala nekaj drugega. Nisem več tako ihtava, ker se bolj zanesem nase."

  • Lahko rečete, da se, zahvaljujoč 15-letnemu podjetništvu, poznate bolje?

"Seveda. Ljudem, kot sem jaz, varno zavetje in počutje v službi ni všeč, ampak potrebujejo izzive. Mi radi izzivamo in preizkušamo, do kod sežejo naše meje, hkrati pa gre za neke vrste droge, ker stalno potrebujemo nove izzive. Ne znam funkcionirati v miru, lagodnem življenju, ampak je stalno prisotna nekakšna uganka, enigma, ki jo je treba rešiti. Pomembno se mi tudi zdi, da to prenašam na svojega 11-letnega sina. Učim ga, kako je dobro, ne, kaj je prav, ker nikoli v življenju ne veš, kdo ima prav. Vsak ima svoj prav. Ne morem svojemu otroku vsiliti svojega prav, dejstvo je, da ga moram učiti, kako naj razmišlja sam, in velikokrat se zanesem na njegovo mnenje, ko mi sugerira, kako naj kaj rešim."

  • Kaj je bistvo podjetništva?

"Ugotovila sem, da imajo vsi podjetniki, predstavljeni v oddaji Prava ideja, ki jo rada gledam, skupno točko. To je strast do stvari, ki jo delajo. Vse moraš delati s srcem, kar pa je treba zdržati tudi psihično, ker je čustveno naporno. Zelo me prizadene, čeprav je banalno, ker me veliko ljudi, ki me sploh ne pozna, prosi za brezplačne vstopnice. Še na misel mi ne pride, da grem v gostilno in rečem, ali mi dajo zastonj kosilo. To jemljem tako, kot da nekdo ne ceni mojega dela. Nihče te ne vidi, ko mesec in pol ali dva garaš in si vseskozi pod stresom ter napet. Ko nekdo reče: 'Potrebujem sedem kart,' se poserje na moje delo. To zaboli. Zdaj je tudi tako, da moraš v projekte vlagati veliko več energije in denarja, kot je to bilo pred desetimi leti. Moji prijatelji gredo kupit vstopnice, ker vedo, kako je."

  • Nizate le uspeh za uspehom?

"Lanska sezona je bila tako slaba, da bi se letos oktobra morali zapreti, če ne bi imeli predstavi Valič/Avdić in 39 stopnic."

Napisala: Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri