Urška Centa je 21-letnica s posebno misijo. Pred pol leta jo je strast do čutnega španskega flamenka odpeljala v Madrid, kjer ni spoznala le novih plesnih tehnik, temveč tudi pravo in resnično dojemanje plesa kot takšnega.
Španski ples namreč, podobno kot španska glasba, govori iz srca. In iz srca je o svoji ljubezni do flamenka spregovorila tudi Urška ...
Urško smo ujeli med novoletnimi počitnicami, ko se je iz Madrida za kratek čas vrnila v Ljubljano k družini.
"Starši so bili zame vedno zraven takrat, ko sem jih potrebovala, in najbolj cenim, da mi ni nihče hotel na silo predati svojega mnenja in poklica, ampak so me na moji poti podprli," je o izbiri svoje profesionalne poti povedala Urška, ki se sicer spomni, da so jo starši sprva poskušali blago usmerjati, a obenem priznava, da je veliko preveč samosvoja, da bi imelo njihovo delo usodne posledice.
"Mogoče sem res bolj po očetu, saj me izjemno zanimata tudi organizacija in produkcija dogodkov, s čimer se zadnji dve leti ukvarjam, ampak imava precej drugačno predstavo o hierarhiji ciljev, ki jih vsak želi doseči s svojim dogodkom," pripoveduje Urška in dodaja, da njo veliko bolj zanimajo kulturni dogodki za plesne in glasbene sladokusce, njega pa zabavna industrija, popularnost in množice.
"Človek se je pač v 30 letih ukvarjanja z glasbo in dogodki že naveličal garanja za uboge pare v kulturi, kdo bi mu zameril," pravi in dodaja, da si z izbiro poklica ne smeš razbijati glave.
"Poklic je poklic, ki te pokliče in ga začutiš spontano. Pa če je to ljubezen do poznavanja jezika ali pa zanimanje za to, kako deluje 'bojler'."
Urška je izbrala ples, čeprav pravi, da jo do naziva profesionalna plesalka loči še dolga pot učenja in poslovanja z umetnostjo.
"Izkušnje mi pravijo, da danes ni dovolj, če imaš zgolj talent in delavnost, saj moraš biti kot umetnik še zelo bister, imeti poslovno žilico in dobra poznanstva, da lahko nekoč postaneš to, kar si si zamislil," pogled na delo v plesu pojasni Urška, ki obenem dodaja, da je flamenko kot disciplina v Sloveniji brez zaledja.
"Flamenko v Sloveniji nima kritja, državnih priznavanj ali institucij. Ni niti tekmovalni ples, zato pot ni lahka. Prav zato sem se v Španiji vpisala na novo akademijo za flamenko, kjer nekoč pričakujem zaledje in pomoč pri preboju na umetniško sceno," je povedala Urška.
Njena ljubezen do tega tradicionalnega španskega plesa sicer presega tipično simpatijo do izbranega poklica.
"Flamenko je toliko več kot le ples. Za njim se skriva prizemljena, stvarna in mesena filozofija, ki mi je blizu, ker sama življenje dojemam na podoben način. Poleg tega me privlači tudi obširnost znanja, ki je potrebno, da lahko vsaj spodobno plešeš. Tako se moram dobro podučiti o različnih ritmih, melodijah in zgodovini, ki daje umetnosti flamenka pomen. Bolj ko raziskujem flamenko, bolj si želim, da bi vedela in znala še več, in to se mi zdi pravi motiv, da se nečemu resno posvetim," je posebno vez s plesom opisala Urška, ki je na plesno pot sicer stopila z osnovami sodobnega plesa.
"Mislim, da je dobro gibalno izhodišče, čeprav bi si včasih želela, da bi imela malo več baletne podlage, saj je balet kralj obvladovanja telesa," pove Urška in dodaja, da na učne ure baleta sicer nikdar ni hodila, ker ne ustreza njenemu karakterju.
"Ne maram početi stvari tako, kot jih počne še drugih 20 deklet in fantov v plesni dvorani. To mi daje občutek ujetosti."
Sicer pa je trening flamenka veliko več kot le fizična vadba, saj je kot disciplina prav tako odlična učiteljica potrpežljivosti in prepuščanja toku življenja. "Flamenko uči, da nič ne gre na silo in da odločnost pride, ko si zanjo dovolj zrel," je svoje dojemanje flamenka opisala Urška, ki priznava, da se je v zadnjih desetih letih spreminjala skupaj s flamenkom.
"Zadnje čase na primer opažam, da potrpežljivost in sistematičnost, ki ju moram imeti pri učenju plesa, vedno uspešneje prenašam na svoje vedenje in razmišljanje, zato me stres vedno redkeje zagrabi v svoje kremplje."
Kaja Milanič za revijo Story
