Univerzalni temeljni dohodek - vsi razlogi ZA!

27. 10. 2013
Takole je danes videti sistem socialnih pomoči. Preživelo?

Po definiciji Svetovne mreže za temeljni dohodek (BIEN) je temeljni dohodek tisti dohodek, ki je brezpogojno zagotovljen vsem posameznikom. Dohodek je izplačan na individualni ravni (in torej ne gospodinjstvu) in to ne glede na ostale vire dohodka ter brez zahtev po kakrkšnikoli obliki dela ali pripravjenosti, da delo sprejme, če je ponujeno.

Razlogi ZA!

A kakšne bi bile pravzaprav koristi uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka pri nas, glede na to, da Slovenija premore sistem socialnih pomoči?

Naj jih v nadaljevanju naštejemo le nekaj:

  • UTD odpravlja začaran krog revščine in past brezposelnosti. Dosedanji sistemi namreč ustvarjajo odvisnost posameznikov, saj jih demotivirajo za iskanje dela (razlika v neto dohodku med slabo plačanim delom in ugodnostmi (denarna pomoč, zastonj vrtec ipd.) je namreč premajhna, da bi odtehtala stroške dela).
  • Z UTD ljudje lažje vstopajo na trg delovne sile, saj umanjka strah pred izgubo socialne pomoči, prav tako pa jim ni potrebno več skrivati dodatnih dohodkov ali se posluževati opcij dela na črno.
  • Sistem z UTD je pravičnejši, saj se ne bi dogajalo več, da bi skupinam posameznikov le zaradi nekaj evrov ali drugih birokratskih ovir odrekli pomoč. Medtem ko je UTD temeljna, brezpogojna in univerzalna pravica vsakega, je upravičenost do socialne pomoči potrebno dokazovati, s čimer je pogosto povezan tudi občutek ponižanja in stigmatizacije.
  • UTD sistem je neprimerno enostavnejši od sistema aktualne socialne pomoči, saj odpravlja zapleteno preverjanje sredstev in številne birokratske zaplete. S sistemom UTD bi država (davkoplačevalci) ogromno prihranili že s klestenjem stroškov običajno gigantskega administrativnega aparata, ki izvaja ocenjevanje, preverjanje in izplačevanje trasferjev pomoči.
  • Medtem ko ima klasičen sistem socialnih pomoči cel kup sistemskih pomankljivosti (je zapleten, ljudje ne poznajo svojih pravic, pomoči se včasih prekrivajo ali omogočajo izkoriščanje), pa je sistem z UTD povsem transparenten, enostaven in jasen.
  • Sistem z UTD je skladen s spreminjajočim se trgom dela z vse večjo potrebo po fleksibilnosti, ki se izraža v večjem povpraševanju po kratkotrajnih delovnih razmerjih in raznih oblikah prekernih zaposlitev. Z uvedbo UTD bi lahko te vse bolj prevladujoče fleksibilne oblike zaposlovanja sčasoma postale sprejemljive in celo zaželene. UTD bi na trgu dela, ki si želi še več fleksibilnosti (beri: lažjega odpuščanja delavcev), prinesel lažjo 'možnost izhoda' delavca in lažjo ponovno zaposlitev vsakega delavca. UTD fleksibilnost skratka ne le dopušča, ampak obenem tudi zaščiti delavca. UTD bi lahko še posebno pomagal tistim zaposlenim, ki jim delodajalci ne izplačujejo rednih osebnih dohodkov.
  • V boju z brezposelnostjo nudi UTD zanesljivejšo podporo in omogoča fleksibilen trg dela, nižje stroške dela in večjo uravnovešenost med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
  • UTD posamezniku omogoča, da (prostovoljno) skrajša svoj delovni čas ali naredi krajši premor med dvema zaposlitvama. V sodobnem svetu, v katerem je rednih delovnih mest in dela v klasičnem pomenu vse manj, bi bil mestoma takšen (tudi začasen) umik s trga dela celo dobrodošel.
  • Pričakovati gre, da bi številni prejemniki UTD bi, ki bi se morda odločili za več prostega časa, ta čas izkoristili bodisi za izobraževanje, neprofitno kreativno dejavnost, hobi, posvečanje družini (še posebno odraščajočim članom ali skrbi za pomoči potrebnim). Skratka pogosto gre za družbeno koristno delo, ki pa ga zato, ker nima cene na trgu delovne sile, radi spregledamo ali neupravičeno podcenimo.
  • UTD daje občutek socialne varnosti, kar spodbuja podjetnost. Pilotske študije UTD namreč jasno kažejo, da človek, ki živi v negotovosti in eksistenčenm strahu, razmišlja le o prežitvetju in ni pripravljen sprejeti dodatnih tveganj, medtem ko nas prav UTD tega strahu znatno razbremeni.
  • Eksistenčni strah ljudi sili v sprejemanje slabo plačanih in napornih del, ki jih ne veselijo in kjer se ne počutijo dobro. Zaradi stiske ljudje vztrajajo tudi v slabih delovnih pogojih in v pogojih, kjer so žrtve mobinga. UTD bi še posebno v takšnih primerih zmanjšal pritisk na posameznika. UTD bi bil tako lahko v pomoč izčrpanim delavcem, ki jim zdravniki ne priznajo invalidske pokojnine, in (kot nekakšna preventiva) pomagal blažiti številne duševne bolezni, ki jih je vedno več.
  • UTD bi izboljšal položaj žensk, saj naj bi po zadnjih znanih podatkih revščina najbolj intenzivno naraščala prav med ženskami. Ženske so zaradi še vedno živih predsodkov in spolne delitve dela tudi v ekonomsko bolj negotovem položaju.

Naj bo dovolj?

Naj samo še omenimo, da smo se šele dodobra ogreli ;)

V branje na tem mestu priporočamo tudi Univerzalni temeljni dohodek - kritike in odgovori!

Povzeto z naslonitvijo na vire: Univerzalni temeljni dohodek, Daška Mohar, in Univerzalni temeljni dohodek: konec kapitalističnih protisovij?, Daniel Popović

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"