Skupne finance: Da ali ne?

Raziskave kažejo, da je denar najbolj pogost predmet spotik v partnerstvu in tudi najbolj pogost razlog za ločitev. Kako tudi ne. Na težko prigarani denar si po vsej verjetnosti tudi ti čustveno navezana, in če sta si s partnerjem navajena deliti vse, tudi zobno pasto, pa imata lahko pri finančnih zadevah večje težave.

 

Spoznaj njegov odnos do denarja

Ko se odločita, da bosta živela skupaj, to samoumevno pomeni, da se bosta slej ko prej morala pogovoriti o finančnem vidiku skupnega gospodinjstva. Še prej se morata seveda pogovoriti sama s sabo in si priti do dna glede tega, kakšne želje in pričakovanja imata.

Psihologinja dr. Darja Kobal Grum s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi: “Šele ko bosta partnerja sama sebi odgovorila, kaj pričakujeta v razmerju od sebe, se lahko začneta pogovarjati, kaj želita drug od drugega.”

Si sploh pripravljena s svojim fantom imeti skupen denar ali bi raje videla, da plačujeta vsak iz svoje denarnice? Kaj pa, ko bosta šla skupaj v trgovino ali v restavracijo? In skupna potovanja? Vse to se ti na prvi pogled morda zdijo malenkostna vprašanja, toda slej ko prej prav takšne podrobnosti privedejo do neljubih prepirov.

“Denar in druge materialne dobrine, ki jih partnerja prineseta s seboj oz. jih pridobivata na skupni poti, so poleg kakovostne spolnosti in medsebojnega razumevanja eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko oplemenitijo ali pa porušijo prav vsak intimen odnos. Zato je pomembno, da se temeljito pogovorita o tem problemu in drug drugemu jasno predstavita, kaj si v zvezi z denarnimi zadevami želita,” pravi dr. Kobal Grumova.

Prisluhni zgodbi 27-letne Janje. Potem ko sta se s partnerjem preselila v podna­jemniško stanovanje, je Janja spoznala vse križe in težave, ki so bili posledica pomanjkanja vnaprejšnjega finančnega dogovora:

“Bila sem prepričana, da nama ne bo težko sproti uskladiti, koliko denarja sva potrošila in koliko si dolgujeva. Tako sem prve mesece veselo hodila v trgovino in nabavljala hrano za oba. Borut me ni nikoli vprašal, koliko sem zapravila in koliko mi je dolžan. Če pa me je, sem samo rekla, da je v redu. Nekako me je bilo sram govoriti o tem, saj se tudi pri nas doma nismo nikoli o tem pogovarjali,” pravi Janja.

Toda Janja je postajala čedalje bolj pozorna na Borutova pričakovanja, da bo v hladilniku vse, kar si zaželi, ne da bi za to plačal. Tako kot doma, seveda.

“V meni je raslo nezadovoljstvo, ki je doseglo vrhunec potem, ko je dobil boljšo službo. Ko nisem več zdržala, se je iz mene vsul ves gnev. Bil je zelo užaljen in začel me je kriviti, da sem sama kriva, ko pa mu nisem nič rekla,” se spominja Janja.

Toda prepir se je splačal. Naslednji dan sta se Borut in Janja usedla za mizo, vzela list papirja in določila gospodinjski proračun, v katerega sta odslej vlagala vsak polovico proračuna. In prepirov je bilo konec.

Denarna združitev?

Sta se torej odločila za skupni bančni račun? Ali bi raje imela vsak svojega? Takšna odločitev je odvisna predvsem od medsebojnega zaupanja in poznavanja. Če tvoj dragi zasluži trikrat več kot ti, bi se prav lahko začela spraševati, zakaj morata oba prispevati enak kos pogače. In če je velik zapravljivec, je razumljivo, da se bojiš, da se bo tvoj denar porabil za nekaj, kar sploh ne potrebujeta. Odločitev, kako bosta barantala z denarjem, je zato samo vajina, najboljša pa je tista, pri kateri se bosta oba dobro počutila v smislu tveganja.

“Odločitev, kako bosta partnerja ravnala z denarjem, je odvisna od narave njunega odnosa. Tako je lahko na primer nekdo v predhodnem odnosu z nekdanjim partnerjem ali partnerico prisegal na ločene finance, v aktualnem odnosu pa ob partnerju čuti bistveno več varnosti, sprejetja, dobrega počutja in zaupanja, če imata skupni bančni račun. Nekatere raziskave celo kažejo, da se več ljudi, ki so imeli v predhodnem odnosu finance ločene, v novem odnosu odloči za skupne.

Zdi se, da jih dejstvo, da si s partnerjem delita vse, tudi denar, bolj utrjuje v njuni ljubezni,” pravi psihologinja. Če se v zgornjem opisu ne najdeš, prav gotovo nisi edina, ki jo prevzemajo strahovi glede tega, kako se bo vajina finančna združitev obnesla. Še posebej, če eden od vaju služi izrazito več denarja kot drugi, če se eden seli v stanovanje, ki je last drugega, če je eden brezposeln, pretirano varčen ali pa bolj zapravljiv.

Dr. Kobal Grumova zato priporoča, da si najprej postavi naslednja vprašanja: Mi je prav, da partner upravlja z mojim denarjem? Me to moti? Bi lahko živela v stanovanju, ki ni tudi moje? Psihologinja meni, da niso tako redki ljudje, ki jim skupni bančni račun ne daje medsebojnega zaupanja in občutka varnosti:

“Za marsikoga je skupni račun neznansko breme, saj ima stalno občutek, da ga drugi nadzoruje, pregleduje, kje je kupoval, kaj je kupoval, koliko je plačal itd. Tako ne polaga le računov za stvari, ampak tudi za odnos. In nehote ali pa hote lahko drugi res začne nadzorovati plačilne navade svojega partnerja.”

Preživeti mesec

Če se bosta odločila, da odpreta skupni ban­čni račun, naj te že takoj opozorimo, da v Sloveniji skupnega bančnega računa zaradi zakonskih omejitev ni mogoče odpreti. Kot so nam pojasnili na Novi ljubljanski banki in banki SKB, je lahko imetnik računa vedno lahko samo ena oseba, medtem ko je drugi, v tem primeru partner, lahko pooblaščenec. Imetnik računa lahko ob otvoritvi osebnega računa ali kasneje pisno pooblasti partnerja za razpolaganje z osebnim računom, in to pooblastilo potem velja do preklica računa.

Pomembno pa je vedeti, da ima pooblaščenec določene omejitve pri poslovanju z računom. Medtem ko pooblaščenec sicer prejme svojo bančno kartico in z njo v okviru stanja na računu posluje ter tako kot imetnik računa razpolaga s sredstvi na njem, pa kljub temu ne more npr. zahtevati izrednega limita, prenesti pooblastila, spremeniti matičnih podatkov imetnika ali ukiniti račun. To je vsekakor dobra novica za tiste, ki si kljub združenim financam želijo imeti nadzor nad skupnim računom. Če je tvoj dragi velik zapravljivec, ki se je že pogosto doma prikazal z novim plazma televizorjem ali pa super mega zvočniki, ki jih je kupil za vajin skupni denar, je to, da na vajini kartici ne more zahtevati izrednega limita, gotovo dobra novica.

29-letna Jadranka je imela s svojim dragim podoben problem: “Jani mi je vedno govoril, kako zapravljiva sem, da v trgovini vedno kupim preveč špecerije in da imam vsak dan druge čevlje. To, da se je on vsake toliko časa doma prikazal z novim avtoradiem, predpražniki za avto, televizorjem, mobilnim telefonom in podobnim, pa seveda ni bilo nič. Če pomislite, koliko stanejo eni čevlji, koliko pa nov televizor, je jasno, kdo je zapravljal več. Razlika je bila le v tem, da sem jaz za hrano ‘zapravljala’ vsak dan, on pa si je novo napravico omislil vsakega pol leta.”

Na problem zapravljivosti opozarja tudi dr. Kobal Grumova.

“Ni tako hudo, če si partnerica kdaj pa kdaj kupi kakšne drage čevlje ali pa si partner letošnjo zimo ‘spet’ privošči nove smučke, težava nastopi, ko se zapravljivost sprevrže v navado. Zato je pomembno, da se oba iskreno pogovorita in uskladita svoje potrebe. Ni slabo, če se partnerja odločita, da bi imela vsak svoj račun, sprotne stroške pa bi vlagala v skupno ‘blagajno’. Tako bi pridobila oba; tisti, ki ga skrbi partnerjevo zapravljanje, in tisti, ki je postal preveč zapravljiv.”

Jadranka je z Janijem rešila težavo tako, da sta od takrat skupni račun, na katerega sta vsak mesec ob plači prispevala enak del, uporabljala le za sprotne izdatke, skupna darila in podobne stvari, osebne stvari pa sta kupovala vsak s svojo plačilno ali kreditno kartico. Po mnenju naše psihologinje je to vsekakor dobra rešitev:

“Čisto nič ni narobe, če imata partnerja del plače vsak zase, ki jo porabita, kakor hočeta. Po eni strani jima to daje večjo finančno samostojnost, še pomembneje pa je, da spodbuja tudi večjo individualnost, ki je v slehernem odnosu še kako pomembna. Če imamo občutek, da je nekaj samo naše, pa čeprav je to kakšna malenkost, ki si jo kdaj pa kdaj kupimo, lahko v odnos prinašamo stalno svežino, samozavest in trdnost.”

In za kakšne možnosti se dejansko odločajo pari na Slovenskem? Po besedah Vide Ogorevc z SKB banke so nekatere raziskave pokazale, “da je v Sloveniji večina parov, tako poročenih kot neporočenih, ki imajo ločene finance. Mogoče imajo za kak namen skupne finance, vendar pa še vedno zadržijo vsaj en del vsak zase”.

Sicer pa tudi Ogorevčeva meni, da je možnost, za katero se bo posamezni par odločil glede financ in naložb, odvisna od medsebojnega odnosa in zaupanja.

Varčujta in investirajta modro

Da si bosta dolgoročno zagotovila finančno varnost, je dobro, da razmišljata tudi o varčevanju in investiranju. Po besedah Ogorevčeve je pri varčevalnih računih in investiranju v vzajemne sklade “podobna zgodba kot pri osebnih računih. Eden od partnerjev je lahko vlagatelj, ki vlaga denar v sklade. Na pristopni izjavi lahko pooblasti svojega partnerja, da ima vsa pooblastila, vendar pa vsi prestopi ali spremembe z vidika davka bremenijo vlagatelja”. Enaka pravila veljajo na NLB-ju, kjer poudarjajo, da je pri odločitvi, ali varčevati skupaj ali posebej, treba upoštevati vrsto dejavnikov, kot so doba in namen varčevanja, raven tveganja in trenutni finančni položaj.

Če resno razmišljata o varčevanju in naložbah, je najbolje, da se odpravita na banko in se pozanimata o različnih možnostih, ki so vama na voljo. Pri NLB-ju tako ponujajo celostni nasvet o priporočljivi razporeditvi premoženja, pri čemer lahko na željo strank upoštevajo celotno gospodinjstvo. Tudi pri SKB-ju imajo široko paleto naložbenih proizvodov, v okviru katerih poskušajo glede na potrebe strank in njihovo pripravljenost na tveganje najti najbolj ustrezno rešitev.

In če sta že tako daleč, da načrtujeta tako pomemben projekt, kot je stanovanjski kredit? “Nakup stanovanja in s tem tudi najetje kredita je seveda za vsak par skupen projekt. Skupno najetje kredita z eno samo kreditno pogodbo žal ni mogoče. Kreditojemalec po kreditni pogodbi je lahko samo posameznik. V praksi mora tako vsak od partnerjev skleniti svojo kreditno pogodbo za kreditiranje iste, skupne nepremičnine. Stroški odobritve kredita so skupni, torej jih vsak plača zgolj polovico,” pravi Ogorevčeva.

Enako velja tudi pri NLB-ju, le da v primeru, če se za najem stanovanjskega kredita stranka odloča skupaj s partnerjem, vsakemu kreditojemalcu znižajo nadomestilo za odobritev kredita.

Odločitev, kako bosta barantala s svojim denarjem in za katero vrsto finančne sheme se bosta odločila pri svoji banki, je torej samo vajina. Glej, da bo takšna, ki bo najboljša za oba.

Ubesedi denarne težave

Nujno se morata pogovoriti o vajini finančni situaciji, a s tem oba (ali pa eden od vaju) odlašata. Pomagaj si takole:

• Pojdita na sprehod. Laže, kot če se bosta ‘uradno’ usedla za mizo, se bosta pogovarjala med sprehodom ali pohodniškim izletom v naravo, ko sta oba sproščena in na svežem zraku.
• Začni s sabo. Pogovor začni tako, da omeniš, kako se je s financami soočala tvoja primarna družina in kako je to vplivalo nate. Tako bo lažje razumel, kako se počutiš in kaj bi mu rada povedala.
• Povej v Številkah. Kadar je govora o denarju, je dobro biti natančen. Koliko denarja dolgujeta, koliko bi rada privarčevala za počitnice, kdaj bosta začela varčevati? Vse to vama bo pomagalo določiti finančni načrt, ki se ga bosta oba držala.
• Pomoč tretje osebe. Vedno se je dobro zanesti na strokovnjaka, saj je mnenje nevpletene osebe včasih veliko laže sprejeti in upoštevati kot mnenje partnerja, ki je čustveno vpleten v celotno finančno zmešnjavo.
• Ne krivi, ukrepaj! Če se je tvoj partner zadolžil, nima prav nobenega smisla, da ga kriviš za katastrofalno stanje na vajinem računu. Raje ukrepaj in izdelaj načrt, s katerim se bosta dolga čim prej znebila.
• Bodi ponižna. Nikoli ne predvidevaj, da imaš ti prav, on pa ne, ali da imaš ti bolj prav kot on. Vedno upoštevaj, da je po vsej verjetnosti tudi sam prepričan, da je njegovo stališče edino (ali bolj) pravilno.

4 finančna pravila

Ko bosta združevala svoje finance, ne pozabita upoštevati naslednje:

1. Kam gre denar?

Vedno bodita oba na tekočem, za kaj zapravljata svoj denar, saj bosta tako poskrbela, da bosta finančno preskrbljena skozi ves mesec. Mesečni proračun za špecerijo, skupne večerne izhode in izlete, za katerega prisežeta, da ga ne bosta presegla, je morda najboljša rešitev.

2. Razlike so neizbežne.

Premisli in potem napiši svoja finančna pričakovanja in cilje. Enako naj stori tudi tvoj partner. Skoraj gotovo se bosta vajina pogleda razlikovala predvsem glede zapravljanja, toda ali je res realno pričakovati, da tvoj dragi ne bo zapravljal denarja za večerno popivanje s prijatelji in drage tehnične naprave?

3. Določita ‘položničarja’.

Čim prej se dogovorita, kdo izmed vaju bo skrbel za mesečno plačevanje položnic. To pa ne pomeni, da ima drugi pravico, da o tem ne ve ničesar. V nujnih primerih bosta veliko lažje shajala, če bosta oba na tekočem z mesečnimi izdatki, pa tudi vzajemno zaupanje bo s tem močnejše.

4. Vsak s svojo kreditno kartico.

Ta naj služi predvsem za izdatke, ki so namenjeni samo tebi (oz. samo njemu). Zagotovo ti ne bo preveč prijetno, če si bo za vajin skupni denar omislil nove gume za svojega jeklenega konjička.

Marta Pirnar

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ