Urednica revije Cosmopolitan Manca Čampa Pavlin se je tokrat čisto 'razgalila' novinarki revije Story, in ji dala enega najbolj intimnih intervjujev doslej. Ja, spregovorila je tudi o tistih manj prijetnih trenutkih svojega dela, o katerih si morda ne bi niti mislila, da so.
"V rokah držim revijo Cosmopolitan, nasproti mene pa v pričakovanju, o čem bo stekel pogovor, sedi dekle, ki že tri leta vsak mesec skrbi za slovensko različico medijske ikone v svetu mode, urednica Manca Čampa Pavlin.
Verjetno bi jo nekdo, ki je ne pozna, zmotno oklical za Mirando Presley iz Hudičevke v Pradi.
Saj jo poznate, tisto strahu in trepeta vzbujajočo ledeno kraljico v visokih petah. A ko se še 'of the record' zapleteva v ta pogovor, med lovljenjem še zadnjih poletnih sončnih žarkov in jutranje kofeinske budnice, ji povem, da me pri njej navdušuje to, kako skromna in preprosta je.
Stereotip filmskega lika gre v pozabo - opazim, da rada poudarja moč ženskega spola in skrbi, da se njene bralke ob vonju še sveže natisnjenega papirja počutijo domače.
Rada obrača liste otroških knjig s smislom za humor in se brezmejno predaja domišljijskemu svetu. Z Manco sva se tako sprehodili vse od začetka njene poti, pritiskov in pričakovanj do tabujev in jubilejne 15. obletnice slovenske izdaje."
Manca, je na takšnem položaju težko ohranjati 'trezno glavo,' ko nad vami visi pritisk tujcev, ali ustrezate merilom, hkrati pa vas razdvajajo zahteve tako bralcev kot drugih sodelujočih?
Biti moraš zelo osredotočen, natančen in prepričan o sebi. Pogosto je težko, a jaz obožujem svoje delo. To je delo, ki ga ne zaključiš ob petih popoldne, vendar o njem razmišljaš še ponoči … Kaj bi lahko naredil, kje vidiš nove ideje in priložnosti. Predvsem pa stremim k temu, da revija nekaj podari ženskam, jim pričara poseben trenutek in da se na splošno počutijo posebne.
Cosmopolitan je kot medij le drugačen, z neposrednim nagovorom gojite do bralk domač pristop. Se je pa revija skozi različna obdobja bistveno spreminjala – kako je rasla z vami in vi z njo?
S krizo, ki je nastopila pred osmimi leti, je prišlo do krize vrednot, ljudje so o sebi začeli razmišljati drugače in vzbudilo se je zanimanje po stiku s samim seboj. To je pomembno sporočilo in dobro je, da se revija ves čas spreminja, saj živimo v času, ko neprestano iščemo nekaj novega, tako v sebi kot v drugih.
Predvsem zaradi novinarskega zaledja, pridobljenega med študijem na fakulteti za družbene vede, mi veliko pomeni kvaliteta člankov. Želim, da so stvari legitimne, avtorji izpostavljeni in da ti stojijo za svojim delom.
Revija je le provokativna v svojem smislu in hkrati pisana na kožo nam, ženskam. Vedno se sprašujem, kaj bi zanimalo mene ter moje prijateljice, in šele ko bom zadovoljila okuse vseh različnih žensk, bom vedela, da smo naredile nekaj dobrega.
Popeljite me v svet vašega uredništva. Kakšna dekleta sestavljate ekipo?
Če pokukate v našo pisarno, opazite paleto različnih profilov deklet s skupnim faktorjem. In to je Cosmopolitan. Zdi se mi, da smo vse preproste in svobodnjaške, in če pomislim na lik Hudičevke v Pradi … njena prezenca je nastala zaradi predsodkov.
Mogoče je v resnici čisto preprosta ženska. Treba pa se je zavedati, da je pomembna tvoja drža, če želiš narediti dober izdelek.
Ona kot simbol je želela, da so stvari profesionalno izpeljane, je pa res, da k temu pripomorejo tudi karakteristike posameznika. Prepričana sem, da se v reviji pozna, kako ekipa sodeluje, saj je rezultat skupnega dela, dobri produkti pa plod dobre ekipe.
Od kod črpate navdih za kreativnost, zaradi katere nas vsak mesec na policah pričaka svež produkt?
Največ navdiha najdem v naravi, ko sem v stiku sama s seboj in med tekom. Kot nekdanja atletinja zelo rada tečem. Veliko prebiram poezije, rada imam knjige, ki me presenetijo, tudi japonsko kulturo in otroške knjige s smislom za humor. Pa intervjuje, članke, to me definira …
No, seveda spremljam spletne bloge in modne trende, ampak nisem pod pritiskom, čeprav nas izoblikuje vse, kar nas obdaja, kar vidimo in preberemo. To je narekovanje trendov oziroma tisto, kar bi jaz imela v reviji in želela dati nase, čeprav več inspiracije najdem v knjigah in domišljijskem svetu, v katerega pogosto zahajam.
Po horoskopu sem namreč riba in že od majhnega zelo sanjava. (smeh) V mislih se poraja mnogo idej, ki še čakajo na priložnost, da priplavajo na plano. Vse ob pravem času.
Kolikšna pa je odgovornost sporočila, ki ga dajete mladim, in kaj razlog, zaradi katerega znova in znova prelistajo revijo?
Konec koncev je Cosmopolitanova ciljna skupina mlada generacija, moderna doba pa povod, da ima eno najmočnejših internetnih baz obiskovalcev.
Za vsak produkt, ki ga dam od sebe, se počutim zelo odgovorno, predvsem bi rada, da so teme in članki zastavljeni hudomušno in hkrati tako, da se zamislimo nad njimi. Da v nas vzbudijo razmišljanje in postanejo iztočnica za raziskovanje. Petnajstletnica si želi biti 25-letnica, zato prebira Cosmopolitan.
Vsebina mora biti pripravljena za širok spekter deklet, a treba se je zavedati, da naša reprezentativa niso le mladi.
Povprečna starost bralke je 29 let, Cosmopolitan pa znamka, katere revija je zgolj en kanal, skozi katerega pride do bralcev. Imamo Instagram, Facebook s 53.000 všečki in spletno stran, ki smo jo zaradi obletnice pred kratkim prenovili. Cosmopolitan.si je tako prvo jutranje čtivo, ki ga z veseljem prebiram. (smeh)
Glede na to, da Cosmopolitan stereotipno povezujemo s seksom in razmerji, sta tudi po vaših opažanjih to temi, ki najbolj pritegneta bralke?
Raje kot o razmerjih prebirajo o sebi, raziskave celo kažejo, da mladih seks ne zanima več v tolikšni meri, kot jih je včasih. Ugotavljamo, da ženske zanimajo teme o karieri, predvsem pa to, kar je trenutno v modi - skrb zase, zdravo življenje in kako do lepega telesa … Torej ne več hipne stvari na prvo žogo, temveč to, kar lahko na dolgi rok naredijo zase. Namenjeni smo ženskam, ki si v življenju želijo imeti več stvari hkrati: uspeh, materinstvo, zdravo telo in to, da si občasno privoščijo čas za koktajl s prijateljicami.
Pa obstajajo tabuji oziroma teme, ki ste se jim primorane izogibati?
Ravno smo pisali o bratsko-sestrskih odnosih in elitnih spremljevalkah, velikem trendu v tujini, o katerem se pri nas ne govori pogosto, za jubilejno številko pa pripravljamo članek o zvezah z morilci.
Na svetu ni malo žensk, ki prek spletnih strani iščejo zmenke z morilci in zaporniki, večkrat obtoženih umora. Nekateri se celo poročijo. To je šokantna zgodba in tabu tema, za katero bralke mogoče celo ne vedo, a zdi se mi pomembno, da poskušamo opozarjati tudi s takšnimi problematikami.
Moje novinarke poskrbijo, da zgodbe sprožijo občutja bralk, predvsem v odnosu do drugih ljudi. Tem se lotevamo na drugačen način, in to je bistvo revije - da smo drugačni in da živimo na takšen način, da nas, ženske, malce poveže.
Vrniva se v leto 2013, ko ste prevzeli uredniški stolček. Se morda spominjate občutkov, ki so vas takrat preplavljali, in iz kakšne perspektive ste videli ponujeno priložnost?
Takrat je prišel čas za nove izzive in novo pot, popolnoma sem zaupala v svoje sposobnosti in delo. Izpostaviti bi želela nekdanjo urednico, ki mi je dala ogromno znanja in s katero se še zdaj občasno dobiva na kavi. Zelo sem ji hvaležna.
Po drugi strani pa sem bila kot 'le' 27-letnica postavljena na položaj, ob katerem se je pojavil dvom glede sprejemanja v že izoblikovanem uredništvu. Postala sem nadrejena ljudem, ki so bistveno starejši in bolj izkušeni od mene …
In kako so vas sprejeli?
Zelo dobro. Ustvarile smo vzdušje, v katerem zelo dobro funkcioniramo. Stvari so sistematične in tudi sama sem dovolj odprta, da znam poslušati in spre-jemati njihova mnenja. Če si skromen, si lahko odprt za vse stvari, celo bolj pozoren do talentov, ki pridejo v uredništvo.
Mama mi je v trenutkih, ko ni bilo lahko, dejala: 'Ni razloga, da se ne bi ponosno uredila, ponosno nosila, v smislu, da greš v nov dan z veseljem in daš priložnost vsem dobrim stvarem, ki te čakajo.'
No, v času na uredništvu ste tudi vi postali mamica. Materinstvo je, predvidevam, vplivalo na vaše delo in doživljanje sveta …
Zdi se mi, da sem take vrste mamica, ki rada omenja svojega otroka, hkrati pa se zavedam, da je otrok le eden izmed elementov mojega življenja. Tukaj sta še odnos s partnerjem in kariera.
Naj bo to sporočilo ženskam, da imamo v življenju različne vloge in da nas določene funkcije ne smejo prevzemati. Za mojo funkcijo je to pomembno in mislim, da mi kar dobro uspeva.
Me je pa hči zelo umirila, predvsem se zaradi nje poskušam pogosteje 'odklopiti' od norega sveta. Zaradi nje sem v službi hitrejša ter bolj motivirana, da so popoldnevi najini oziroma naši in da je čas, preživet z njo, res čas samo zanjo.
Skozi najin pogovor začenjam Cosmopolitan doživljati kot nekaj več kot le revijo, je vaše poslanstvo in pravzaprav način vašega življenja.
Cosmopolitan je zame družina, v kateri se zelo dobro počutim. Je užitek in vedno znova mi predstavlja izziv ter izpopolnitev, skozi katero se razvijam, predvsem pa skozenj dojemam žensko moč, ki nas povezuje in nam daje možnost, da ustvarjamo. Saj imamo tudi dva moška v uredništvu, pa vendar … (smeh) Na splošno občudujem ženske in zdi se mi pomembno, da znamo ceniti druga drugo in si med seboj pomagati.
Se pred oddajo revije v tiskarno še vedno pojavijo nemirni občutki?
Vedno. Vedno razmišljam, ali je vse na svojem mestu, ali smo vse zaobjeli … Priznam, pogosto prelistam revijo in nisem zadovoljna. Vidim stvari, ki bi jih lahko popravila in spremenila. Zelo težko me je zadovoljiti! (smeh)
Torej ste zelo 'pikolovski'?
Sem skrbna. Konec koncev sem najbolj odvisna od odziva - če je dober, vem, da sem naredila nekaj dobrega.
Dan cosmovk v uredništvu. Kako je videti?
V navadi imam, da pred odhodom iz pisarne pripravim seznam opravil, ki me čakajo prihodnji dan. Zjutraj ga pregledam in dopolnim, z dekleti se pogovorimo o delu.
Če nam čas dopušča, si privoščimo kavo, sicer pa je zaradi skrbi za vsebino, ki je dostavljena, in komunikacijo s spletnim, tržnim in promocijskim oddelkom ura nenadoma štiri, pet popoldne. Pri nas dnevi res hitro minevajo. (smeh)
Zdi se mi, da ste vedno tako lepo urejeni in da je obupan pogled v omaro (ki ga poznamo vsa dekleta), v nevednosti, kaj obleči, za vas bolj 'španska vas' kot običaj.
Zagotovo je tako, ker imam doma majhnega otroka in od 'pižame' do odhoda ne porabim več kot 15 minut. Sicer pa, če si zdrav in zadovoljen človek, si videti dobro, čeprav imaš včasih neumite lase, spete v čop, ali pa kakšen umazan 'flek' od otroka na obleki.
Nohtov si večino časa ne lakiram, pogosto sem tudi nenaličena, ker se mi zdi pomembno, da se telo odpočije, imam tudi veliko večnih kosov oblačil - a rada sem urejena, zaradi sebe. Urejenost namreč pomeni nekaj drugega kot biti vedno modno oblečen.
Ena od najbolj branih spletnih Cosmopolitanovih rubrik je svet slavnih. Se tudi vi zgledujete po kakšni zvezdnici, v slogu namreč?
(dolg premislek) Že od majhnega rada spremljam zvezdniški svet, ampak da bi se prav zgledovala, to pa ne …
Predvidevam, da niste ena izmed tistih, ki so podlegli klanu Kardashian.
Njih gledam le kot na eno izmed zgodb, ki je nastala v modernem življenju. To ni nič šokantnega, sramotnega ali obsojanja vrednega, v takšnem svetu pač živimo. Večino časa je pri nas televizija izklopljena, razen ko si hči namesto risank zaželi MTV-ja.
Pogledam pa kdaj tudi kakšen resničnostni šov, ker se mi zdi pomembno, da sem že zaradi narave dela na tekočem z vso vsebino, ki me obdaja, pa tudi zato, ker rada preučujem, se izobražujem in opazujem vse, kar se dogaja okrog mene.
Napisala: Neja Drozg
Kreativni vodja: Petra Rozman
Fotografije: Taja Košir Popovič
Stiliranje: Tina Tanko
Ličenje: Tjaša Založnik
Pričeska: Anej Demšar za Young Mič Styling
Lokacija in zahvala: Slaščičarni Lolita in Party Shopu (www.magic.si) za vse izdelke iz njihovega programa zabave.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
